Skupina HSE je poslovno leto 2025 končala z 257,9 milijona evra čistega dobička in tako prvotne načrte presegla kar za tretjino. Pred skupino je sicer intenziven investicijski cikel.
Elektrarne iz skupine HSE so lani proizvedle 3.353 GWh električne energije, od tega 3.018 GWh v hidro in sončnih elektrarnah, s čimer je skupina še utrdila položaj vodilnega proizvajalca iz obnovljivih virov.
Kot izpostavljajo v HSE, so dobri poslovni rezultati posledica« nenehne optimizacije proizvodnega portfelja, nudenja konkurenčnih energetskih rešitev in nadgradenj prodajnih in trgovalnih strategij ter poslovnih modelov, ki zagotavljajo finančno stabilnost« in družbi omogočajo krepitev prepoznavnosti in vloge enega vodilnih energetskih akterjev v širšem domačem in mednarodnem okolju.
Intenzivne priprave na vrsto naložbenih projektov
Skupina HSE svojo prihodnost gradi na spodbujanju investicij v obnovljive vire energije in povečevanju hranilniških zmogljivosti, pri čemer je v različnih fazah izvedbe cela vrsta projektov.
Za naložbe so sicer lani namenili dobrih 41 milijonov evrov, kar je bilo za 13 odstotkov več kot leto prej. Od tega je bilo 10,8 milijona evrov namenjenih novim proizvodnim zmogljivostim.
Med poglavitnimi projekti gre izpostaviti priprave na zgraditev prve plavajoče sončne elektrarne Družmirje, ki bo z načrtovano močjo 130 MW ena največjih v tem delu Evrope.
Nadaljevala so se tudi prizadevanja za povečanje moči sončnih elektrarn v Zasavju, kjer se bo z dograditvijo sončne elektrarne Prapretno z enotami 2 in 3 skupna moč te elektrarne povečala na 10 MW.
Lani so uspešno končali tudi prvo fazo izgradnje sončne elektrarne Kanalski vrh na lokaciji zgornje akumulacije ČHE Avče, katere moč se bo po dokončanju druge faze, predvidoma v prvi polovici leta 2028, povečala na 8,2 MW.
Intenzivno pa so potekale tudi priprave na dograditev sončne elektrarne na kanalih HE Zlatoličje in Formin, katerih skupna instalirana moč naj bi znašala nekaj manj kot 22 MW, in postavitev 10 MW sončne elektrarne na zaprtem odlagališču v Mariboru.
V HSE veliko stavijo tudi na izgradnjo prvih treh načrtovanih hidroelektrarn na srednji Savi s skupno močjo 99 MW in projekt izgradnje 440 MW črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki je eden ključnih nacionalnih strateških projektov in je uvrščen tudi na seznam evropskih projektov skupnega interesa.
Povečujejo se tudi naložbe v baterijske hranilnike
S povečevanjem deleža nestanovitnih proizvodnih virov in posledično potreb po zagotavljanju ustreznih podpornih zmogljivosti v HSE v zadnjem času precej pozornosti namenjajo tudi krepitvi lastnih hranilniških zmogljivosti.
Tako so lani začeli z aktivnostmi za izgradnjo osmih baterijskih hranilnikov s skupno načrtovano močjo več kot 500 MW in kapaciteto več kot 1.000 MWh. Prvi priklopi so predvideni v drugem četrtletju 2027, zaključek načrtovanega investicijskega cikla v baterijske sisteme pa do konca leta 2029.
VIR: https://www.nas-stik.si