Tisti, ki predlagajo referendum, želijo po mnenju sogovornikov, ki so sodelovali v oddaji V središču, ohraniti stanje, takšno kot je: da bomo vsi plačevali več, imeli nižje plače in dolgo čakali v čakalnih vrstah. To je tisto, kar želimo v prihodnosti spremeniti, je bil jasen Tadej Osterc.
Brigite Ferlič
Ta teden je bil sprejet interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga nasprotniki že preimenovali v zakon za razkroj Slovenije. O tem smo govorili v oddaji V središču z ekonomistko Sonjo Šmuc - direktorico Inštituta Razvojnik, Marjanom Trobišem, direktorjem podjetja Boxmark Leather in dolgoletnim predsednikom Združenja delodajalcev Slovenije, poslancem Demokratov Tadejem Ostercem ter Petrom Meršetom, novinarjem in komentatorjem portala Zanima.me.
Sindikati so na nogah. V ponedeljek je bil namreč sprejet interventni zakon za razvoj Slovenije, zaradi katerega so prepričani, da bo življenje v Sloveniji slabše. Poslanec in sokordinator Levice Luka Mesec je dejal, da gre za zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil:
»Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in – kar je najbolj kritično – opustošil bo pokojninsko blagajno. Zakon vrta več kot milijardo visoko luknjo v proračun.«
Oglasili so se tudi v Glasu ljudstva, kjer so k zbiranju podpisov za referendum v zvezi s tem zakonom ljudi nagovorili kar z besedami »Soborke in soborci, zdaj gre zares!«.
Kako zares v resnici gre in kaj prinaša omenjen zakon, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, smo osvetljevali v oddaji V središču. V pogovoru smo se dotaknili tudi dvoličnosti sindikalnih central: medtem ko se niso oglasili pri projektih odhajajoče vlade, ki je prav tako vrtala luknjo v proračun (božičnica, dvig plač ...), so se zdaj izjemno hitro organizirali in ves gnev usmerili v rešitve, ki so po mnenju vseh naših sogovornikov pozitivne za gospodarski razvoj.
Po mnenju Sonje Šmuc imajo sindikati v svojem opozarjanju, kaj se bo zgodilo z javnimi financami, le delno prav.
»Ko so se v preteklosti vrtale velike finančne luknje, ne da bi se pokazalo, kaj je bilo zaradi tega bolje (npr. popoplavna obnova, dolgotrajna oskrba ...), ko se na zalogo denar zbira, ampak nisi sposoben izpeljati projektov, za katerega si ga zbral, delaš škodo tistemu, ki si mu denar vzel,« je bila kritična Šmuc. In dodala, da v takih primerih nismo videli take sindikalne aktivacije in da bi sindikate lahko tedaj enako skrbelo za proračun, kot jih skrbi zdaj. Se pa Šmuc zavzema za jasen pregled odhodkovne strani proračuna.
Tudi Peter Merše je dodal nekaj pikrih komentarjev na račun zdajšnje sindikalne dejavnosti. Gre za podaljšek strank, ki so bile pravkar na oblasti: predsednik enega od največjih sindikatov je bil v preteklosti celo kandidat stranke Levica na evropskih volitvah. »Nimamo samo implicitne, ampak tudi jasno izražene eksplicitne povezave in v tem kontekstu sindikati ne igrajo igre boja za delavske pravice. Sindikati, ki se zavzemajo za delavske pravice, se zavedajo, da morajo biti te uravnotežene s konkurenčnostjo. Podjetjem moraš pustiti, da rastejo, da potem del te rasti lahko delijo med delavci,« je pojasnil Merše.
O tem, kako nekonkurenčno stanje je trenutno v Sloveniji, je Marjan Trobiš orisal s konkretnim primerom: iskali so visoko tehnološki kader na Švedskem in dobili enega kandidata.
Tukaj so ugotovili, da so morali za istega človeka za isto plačo kot na Švedskem plačati 10 odstotkov več, da je na koncu 15 odstotkov manj zaslužil.
In tudi take anomalije bi zdaj delno lahko urejali z interventnim zakonom in socialno kapico (plačevanje socialnih prispevkov bi bilo omejeno pri 7500 evrih bruto).
Interventni zakon bi znižal še DDV na osnovna živila in energente, omogočil delo zdravnikov pri zasebnikih, znižal davek za oddajanje nepremičnin za mlade družine in upokojencem ukinil plačevanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo.
Ta zakon je zato po mnenju Združenja delodajalcev Slovenije pravi zakon in korak v pravo smer.
Merše je povedal, da zakon ne bo čudežen, bo pa prinesel določene dobre učinke.
Če bo prišlo zaradi referenduma do zamika uveljavitve interventnega zakona, potem se morajo pobudniki slednjega zavedati posledic, je bil jasen vodja poslanske skupine Demokrati.Anžeta Logarja in zdravnik Tadej Osterc.
V oddajo, v kateri smo govorili o socialni kapici, o tem, zakaj šepamo v konkurenčnosti, zakaj so gospodarstveniki osovraženi, smo vabili tudi predstavnike sindikatov (Martino Vuk., Ireno Ilešič Čujovič, predstavnike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Jakoba Počivavška, Branimirja Štruklja), a se - kot so dejali - niso utegnili udeležiti razprave.
VIR: https://info360.si/