Kdaj se odločiti za čiščenje sončne elektrarne? Ko proizvodnja sončne elektrarne začne padati, je razlog pogosto manj očiten, kot se zdi – to je lahko umazanija na modulih.

Sončni moduli so nameščeni pod naklonom in izpostavljeni padavinam, zato se pogosto domneva, da dež zadostuje za njihovo vzdrževanje, vendar praksa kaže, da naravno spiranje ni vedno zadostno.

Po podatkih poročila Izgube zaradi onesnaženosti – Razumevanje, merjenje in zmanjševanje izgub v fotonapetostnih sistemih (Understanding, Measuring, and Mitigating Soiling Losses in PV Power Systems), ki ga je pripravila skupina za fotonapetostne sisteme PVPS, ki deluje pod okriljem Mednarodne agencije za energijo (IEA), se lahko izgube proizvodnje zaradi nabiranja prahu in drugih nečistoč na fotonapetostnih modulih gibljejo med približno 4 in 7 odstotki letno. V bolj sušnih ali industrijsko obremenjenih območjih so lahko višje, v ekstremnih primerih tudi dvomestne.

Razpon je širok, ker je vpliv močno odvisen od lokalnih razmer. V sušnih obdobjih se lahko v zmernem podnebju nabira približno od 0,01 do 0,2 odstotka izgube proizvodnje dnevno. Če padavin ni več tednov, se izgube postopno povečujejo. Močnejši dež lahko del onesnaženosti odstrani, vendar ne vedno v celoti, zlasti pri trdovratnejših oblogah.

V absolutnih številkah to pomeni, da lahko elektrarna z letno proizvodnjo 1.000 MWh zaradi onesnaženosti izgubi približno do 50 MWh letno. V sušnih območjih so te vrednosti lahko bistveno višje.

Raziskava hkrati poudarja, da dinamika ni vedno linearna. Tanjša plast prahu lahko povzroči sorazmerno majhen padec izkoristka, medtem ko se lahko pri dolgotrajni izpostavljenosti in kombinaciji z vlago tvorijo trdovratnejše obloge, katerih vpliv se s časom povečuje.

Odločitev o čiščenju je zato predvsem ekonomska: tehtanje med stroškom posega in ocenjenim izpadom proizvodnje.

Če imamo doma panele – kako pogosto jih moramo čistiti?

Družba GEN-I Sonce, ki deluje v okviru skupine GEN-I, čiščenje sončnih elektrarn izvaja in ponuja kot samostojno tržno storitev. Ta je na voljo gospodinjskim in poslovnim odjemalcem ter ni vključena v redne vzdrževalne pakete.

V podjetju čiščenje obravnavajo kot pomemben element vzdrževanja. »Strankam priporočamo čiščenje na vsaki dve leti, saj se s tem na dolgi rok izboljšuje delovanje sistema in podaljšuje njegova življenjska doba,« pravijo.

Priporočilo temelji na njihovih izkušnjah z obratovanjem sistemov. Moduli so izpostavljeni pelodu, prahu, ptičjim iztrebkom, vodnemu kamnu in občasnim nanosom saharskega peska. Posamezni dogodki navadno ne povzročijo takojšnjega padca proizvodnje, lahko pa se učinki sčasoma kopičijo.

Čiščenje se izvaja po naročilu. Cena za sistem do 40 modulov znaša 244 evrov z DDV.

Profesionalni postopek poteka večstopenjsko. Začne se z varnostno pripravo, ki vključuje: izključitev električne povezave do panelov, preverjanje razmer na strehi in zagotovitev varnega dostopa. Sledi odstranjevanje grobih delcev, kot so listje, vejice ali drugi večji ostanki, pri čemer se preveri tudi prostor pod moduli. Nato se odstranijo trdovratnejše obloge, med drugim: saharski pesek, saje, vodni kamen in ptičji iztrebki, pri čemer se uporabljajo neagresivna čistila in orodja, ki ne poškodujejo steklene površine modulov. Po čiščenju se moduli izperejo z osmozno vodo in pustijo, da se naravno posušijo, pri čemer je pomembno preprečiti vdor vode v električne komponente. Postopek se konča z vizualnim pregledom modulov.

V podjetju opozarjajo tudi na tveganja samostojnega posega: »Ne priporočamo, da se stranke čiščenja lotevajo same. Z izbiro nepravilne opreme ali s hojo po modulih lahko pride do poškodb stekla, podkonstrukcije ali strešne kritine.«

Preventiva boljša kot kurativa

Če je pri gospodinjskih sistemih poudarek na priporočilu ponudnika, je pri večjih projektih v ospredju upravljavska disciplina.

V družbi Stellar, ki med drugim upravlja veliko hibridno sončno elektrarno pri Črnomlju, čiščenje izvajajo preventivno, po vnaprej določenem koledarju. Vodja prodaje Nejc Pulko pojasnjuje: »Pri večjih sončnih elektrarnah se čiščenje navadno izvaja po vnaprej določenem koledarju in kot del rednega upravljanja elektrarne. Ne čakamo, da bi prišlo do zaznavnega padca proizvodnje, saj bi to pomenilo, da je del izgube izkoristka že nastal.«

Intervale določajo glede na lokacijo in okoljske razmere. Na stopnjo onesnaženosti vplivajo: bližina kmetijskih ali industrijskih območij, prometne obremenitve, količina padavin in naklon modulov. Manjši naklon pomeni večjo verjetnost zadrževanja delcev, saj jih dež težje spere.

Pulko opozarja: »V javnosti se pogosto poenostavlja predstava, da dež nadomesti sistematično vzdrževanje. V praksi je vpliv padavin zelo odvisen od lokalnih razmer, naklona modulov in od vrste onesnaženja.«

Po njihovih ocenah se učinki onesnaženosti kažejo postopno in se s časom kopičijo. Kratkoročno nihanje proizvodnje zato še ne pomeni nujno tehnične okvare, ampak lahko odraža kombinacijo vremenskih in okoljskih dejavnikov.

Pozna se na dolgi rok

Na proizvodnjo vplivajo številni dejavniki: osončenost, tehnični izpadi, omrežne motnje in stanje modulov. Upravljavci zato smiselnost čiščenja presojajo na podlagi večletnih primerjav.

Primož Tručl iz podjetja Moja elektrarna, ki med drugim upravlja polje sončnih elektrarn pri Kidričevem pa tudi največjo slovensko sončno elektrarno Krvavi potok, poudarja: »Izpad prihodkov zaradi nečiščenja se običajno ne pojavi takoj prvo leto. Težava se začne kumulirati v tretjem ali četrtem letu. Krivulja upada proizvodnje namreč ni linearna, ampak eksponentna.«

Po njegovih besedah ocena temelji na upravljavskih izkušnjah. V prvih letih obratovanja je težko natančno ločiti vpliv vremena od vpliva onesnaženosti. Šele daljše obdobje spremljanja omogoči zanesljivejšo presojo.

Odločitev je po njegovih navedbah vezana na razmerje med stroškom posega in ocenjenim izpadom proizvodnje: »Trudimo se, da je strošek čiščenja na dolgi rok nižji od ocenjenega izpada proizvodnje. V pravilni oceni prihodnjega izpada je celoten trik odločitve.«

Prakse se zato razlikujejo. Nekatere elektrarne čistijo vsako leto, druge na dve ali tri leta. Odločitev ni enoznačna, ampak vezana na konkretne razmere posamezne lokacije.

SE Prapretno: Odločitev o čiščenju še odprta

V družbi HSE so glede sončne elektrarne Prapretno pojasnili, da so o morebitnem sistematičnem čiščenju že razmišljali, vendar se za zdaj zanj niso odločili. Dr. Matjaž Eberlinc, izvršni direktor sektorja proizvodnje na HSE, odgovarja: »Veliko smo razmišljali, kaj storiti glede morebitnega čiščenja SE Prapretno, tudi o nakupu posebne opreme za čiščenje. Za zdaj se za to še nismo odločili, ker nismo zaznali očitne potrebe. Dež s panelov spere večino umazanije.«

Po navedbah dr. Eberlinca imajo največ težav spomladi, in sicer zaradi cvetnega prahu. »Če bi imeli v tistem času dolgotrajnejše obdobje brez dežja, bi se to verjetno začelo poznati na proizvodnji, vendar se za zdaj čiščenja nismo posluževali.«

Doda še, da za letos še niso sprejeli odločitve o morebitnem čiščenju, navaja pa tudi najpomembnejši argument v prid morebitnemu čiščenju: »Še najbolj nas skrbi, ker se pri spodnjem robu panela nabirata nečistoča in voda, kar lahko potencialno povzroči kak kratek stik.« 

VIR: Naš Stik