Ameriški predsednik Trump je včeraj napovedal, da bo s 5. aprilom uvedel najmanj desetodstotne carine na uvožene izdelke iz vseh držav. Predstavil je tudi koncept tako imenovanih recipročnih carin, ki naj bi bil uveljavljen z 9. aprilom.
Ljubljana, 3. april 2025 - Ameriški predsednik Trump je včeraj napovedal, da bo s 5. aprilom uvedel najmanj desetodstotne carine na uvožene izdelke iz vseh držav. Predstavil je tudi koncept tako imenovanih recipročnih carin, ki naj bi bil uveljavljen z 9. aprilom. »Nevarnost je, da bi druge države na napovedane univerzalne carine odgovorile na povsem isti način. To bi bilo škodljivo za evropske multinacionalke in posledično tudi za njene dobavitelje. Posredna nevarnost ameriške uvedbe carin je tudi v tem, da bi se del blaga, proizvedenega v Aziji, preusmeril na evropski trg. To bi EU postavilo v situacijo, da bi morala dvigniti carinske stopnje vsaj na del blaga, izdelanega v Aziji. Zelo verjetno se EU ne bo odločila za univerzalni pristop kot ZDA,« meni glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc.
Od 12. marca so že uveljavljene 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija ter nekaterih izdelkov iz teh kovin iz celotnega sveta. Z današnjim dnem, 3. aprilom, so stopile v veljavo tudi 25-odstotne carine na vsa vozila, čez mesec dni (3. maja) pa naj bi stopile v veljavo še carine na uvožene avtomobilske dele.
S 5. aprilom ZDA uvajajo 10-odstotne carine na uvoz celotnega blaga. Naslednjo sredo, 9. aprila, pa naj bi stopile v veljavo t. i. recipročne carine. Bojan Ivanc prav slednje razume kot »piarovski koncept Trumpove administracije, temelječ na psevdoznanstvenem dojemanju ekonomije«. Kot je pojasnil, naj bi bile uveljavljene najmanj v višini 10 odstotkov, lahko pa tudi do 49 odstotkov za določene države. Višja kot je vrednostna razlika med uvozom in izvozom glede na celotno vrednost uvoza v ZDA, višja naj bi bila predlagana carinska stopnja. Glede na to, da bi v primeru določenih izdelkov iz določenih držav lahko carine znašale celo več kot 90-odstotkov, so se v ZDA odločili, da uveljavijo t. i. diskontne carinske stopnje, kar je PR-ovski pristop.
Za Evropo bo uveljavljena 20 % carinska stopnja in ta ne bo dodatno bremenila blago, ki je ocarinjeno že sedaj v višjo stopnjo. Ivanc izpostavlja, da ta carinska stopnja ne bo dodatno dvignila obstoječih carin na jeklo in aluminij, vozila in farmacevtske proizvode. Celoten izvoz blaga EU-27 v ZDA je v lanskem letu znašal 530 milijard EUR, kar predstavlja 3 odstotke evropskega BDP ter 1,5 odstotka dodane vrednosti. Slovenija izvozi v ZDA neposredno za okoli milijardo EUR vrednosti izdelkov, kar predstavlja 1,5 % našega BDP oziroma okoli 0,7 % dodane vrednosti v izvozu. »Z makroekonomskega vidika to pomeni zanemarljiv ekonomski vpliv in ni bojazni, da bi zaradi tega padli v recesijo.« Večje težave bodo imele multinacionalke, ki imajo razpršeno proizvodnjo po vsem svetu. Glavni izziv predstavlja odziv posameznih držav in evropskih multinacionalk, ki jih bodo prizadele tudi višje carine v Mehiki, kjer imajo del svoje proizvodnje za ameriški trg.
Pristop, ki ga uvajajo ZDA, je omejen zgolj na trgovinsko menjavo. Tudi države, ki imajo primanjkljaj v blagovni menjavi z ZDA, bodo po novem na izvožen izdelek v ZDA plačale najmanj 10 % carino. Evropa ima uravnoteženo plačilno bilanco z ZDA. Ima trgovinski presežek, ker izvaža več blaga po konkurenčnejši ceni kot bi ga izdelali v ZDA. ZDA niso cenovno ugodna država za proizvodnjo izdelkov, ki bi jih Evropa kupovala, zato iz ZDA manj uvažamo. Prav tako na to vpliva velika razdalja in logistični stroški. Na drugi strani imajo ZDA presežek z EU pri menjavi storitev, ki izvira iz velikih dobičkov tehnoloških multinacionalk na evropskem trgu. Prav tako imajo ZDA presežek pri primarnih in sekundarnih dohodkih z Evropo, kar pomeni, da večja vrednost dobičkov podjetij potuje iz EU v ZDA kot obratno.
Zaloge vozil in drugega nepokvarljivega blaga pri distributerjih v ZDA so visoke, kar pomeni, da carine na kratek rok ne bodo imele pomembnega učinka, v kolikor bodo uveljavljene le za krajše časovno obdobje.
