Povzetek 5. redne seja Sveta vlade RS za mladino
Povzetek 5. redne seja Sveta vlade RS za mladino
Kaj smo predstavniki mladih dosegli na 5. redni seji SVRSM?
V torek, 28. januarja 2025, je v Ljubljani v prostorih Vlade RS potekala 5. redna seja Sveta vlade RS za mladino (SVRSM) v mandatu 2021-2025. Kaj smo predstavniki mladinske strani SVRSM dosegli?
Ključni poudarki s seje in dogovori
V uvodnem delu smo poudaril naše nezadovoljstvo nad neodzivnostjo nekaterih ministrstev na zastavljena vprašanja in prošnje za srečanje z mladinsko stranjo SVRSM. Pri tem smo izpostavili sklep s pretekle seje, kjer smo predstavili naš odziv na predlog Zakona o gostinstvu (zGos), ki je bil le delno uresničen, saj s strani Ministrstva za Gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) nismo prejeli povratne informacije o upoštevanju podanih predlogov pri snovanju zGos, za vse nerealizirane sklepe prejšnje seje pa smo sprejeli dogovor, da se ministrstva ponovno pozove k realizaciji ali opredelitvi do sklepov.
Mladi kot proračunska prioriteta.
Prva točka, ki smo jo predlagali za sejo je bila rezultat ne uresničevanja sklepov prejšnje seje, saj se je takrat dogovorilo, da bodo ministrstva, po sprejetju proračuna, posredovala podatke o tem, katere aktivnosti, projekte, ukrepe in programe izvajajo v letu 2025 namenjene mladim. Če smo mladi bili označeni za proračunsko prioriteto v letih 2024-2025, bi pričakovali, da Vlada zna to pokazati tudi skozi proračunske podatke. Do sedaj so nam svoje odgovore posredovala pisno ali ustno na srečanjih, zgolj Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKKR), Ministrstva za kulturo (MK) in Ministrstva za javno upravo (MJU).
Razžalostila nas je novica, da v medijih ob sprejetju proračun za leti 2025 in 2026, nikjer ni bilo več mogoče zaznati, da bi mladi (p)ostali prioriteta tudi v teh letih. Kljub temu smo sprejeli dogovor o nadaljnjem rednem obveščanju SVRSM o napredku in novih ukrepih, namenjenih mladim.
Prav tako bodo ministrstva ob pripravi proračunskih dokumentov vključila predstavnike mladinskih organizacij in združenj v SVRSM procese vsebinskega oblikovanja ukrepov, ki so in bodo namenjeni mladim, z namenom zagotavljanja večje transparentnosti proračunskih postavk za mlade. Ob tem pa smo izrekli zahvalo vsem ministrstvom, ki so v preteklem obdobju sodelovala in že opravila srečanje z nami.
Duševno zdravje
SVRSM se je seznanil z mnenjskim dokumentom MSS (Mladinski svet Slovenije) o duševnem zdravju mladih. Opozorili smo na alarmantno stanje duševnega zdravja mladih, otežen dostop do pomoči ter pomen preventivnega delovanja mladinskih organizacij na tem področju. Pri tem smo izpostavili nujnost vključitve mladinskih organizacij v razpravo o zakonodaji na področju psihoterapije ter poudarili pomanjkanje sistemske podpore v šolstvu in delovnem okolju.
Tekom razprave so se predstavili mnogi vidiki zagotavljanja duševnega zdravja mladih. Med njimi so zagotovo tako preventiva kot kurativa, pri čemer se prva lahko naslavlja skozi delovanje mladinskega sektorja. Izpostavljeni so bili primeri dobrega sodelovanja mladinskih organizacij pri izvajanju nekaterih preventivnih programov kot (Ne)moč podeželja in POlja MOči (projekt Zveze slovenske podeželske mladine), Svetilnik (projekt Zveze tabornikov Slovenije), Skavt, kako si (projekt Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Poudarili smo potrebo po nadaljnji podpori tovrstnim projektom, kot tudi opolnomočenju mladinskih delavcev za prepoznavanje duševnih motenj mladih posameznikov in ustrezno ukrepanje.
Sprejet je bil dogovor, da bo Ministrstvo za zdravje (MZ) preučilo in analiziralo obstoječe programe, ki se na nacionalni ravni izvajajo za promocijo in ozaveščanje o duševnem zdravju ciljnih skupin (dijakov, študentov) in širše družbe. Skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje (MVI) bodo izvedli pregled obstoječih programov in aktivnosti v osnovnih ter srednjih šolah in o tem v roku šestih mesecev poročati mladinski strani SVRSM. Prav tako bodo pristojna ministrstva pripravila načrt za izvedbo izobraževanj šolskih, pedagoških in svetovalnih delavcev za prepoznavanje duševnih težav mladih.
Prostovoljstvo
V razpravi smo predstavili predlog uvedbe statusa prostovoljca v slovenskih srednjih šolah in na fakultetah. Brez formalnega priznavanja njihovega položaja in prispevka v družbo se mladim otežuje usklajevanje prostovoljskega dela s šolskimi obveznostmi. Ob tem se soočajo z izzivi pri organizaciji časa ter omejenim dostopom do dodatnih izobraževalnih in kariernih priložnosti. Izpostavili smo koristi prostovoljstva za mlade, ki jim omogoča razvoj socialnih in organizacijskih veščin, krepitev samopodobe in občutka pripadnosti skupnosti. Ob tem pa smo mnenja, da moramo posebno pozornost nameniti tudi pomenu vključevanja prostovoljstva v šolski sistem, saj bi s tem mladim omogočili pridobivanje ključnih kompetenc in praktičnih znanj, ki jim koristijo tako v nadaljnjem izobraževanju kot tudi pri vstopu na trg dela. Uveljavitev statusa prostovoljca kot del formalnega izobraževanja bi tako prispevala k celovitemu razvoju mladih ter h krepitvi družbene odgovornosti.
Sprejet je bil sklep, da Ministrstvo za javno upravo (MJU) v roku enega meseca sporočil termin za srečanje s predstavniki mladinske strani SVRSM na temo uvedbe statusa prostovoljca v slovenskih srednjih šolah in fakultetah. Na sestanek se bo povabilo tudi predstavnike Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), MVI ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVŠZI) in o tem poročalo na naslednji seji SVRSM. Na tem sestanku se bo obravnavalo gradivo, k ga bo pripravila mladinska stran SVRSM.
SVRSM je svetoval tudi, da MJU pri oblikovanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva 2024-2030 upošteva predloge MSS ter pri tem poskrbi, da bodo tematike in pomen prostovoljstva mladih ter prostovoljskih mladinskih organizacij ustrezno zastopana v teh dokumentih.
Trajnostno delovanje mladinskih organizacij
Predstavili smo vsebino Priročnika za trajnostno delovanje mladinskih organizacij, s katerim smo poizkušali nasloviti predvsem družbeni vidik trajnostnega razvoja in želje ter potrebe delavcev, prostovoljcev in aktivistov v mladinskem sektorju. Izpostavili smo željo po tesnejšem in aktivnejšem sodelovanju z ministrstvi na tem področju. Poudarili smo še pomen zagotavljanja različnih vidikov trajnosti v organizacijah, ob tem pa je ključno zavedanje, da te gradijo ključno vlogo pri vzgoji mladih, ki bodo pripravljeni reševati okoljske in družbene izzive. Med načini trajnostnega delovanja organizacij smo izpostavili trajnostno upravljanje organizacij, trajnostne pisarne in vidik trajnostnega organiziranja dogodkov.
Sprejeli smo sklep, s katerim sta se Urad za mladino RS (URSM) in MJU zavezala k preučitvi možnosti vključitve predstavitve priročnika v njihove aktivnosti in poročanju o tem predstavnikom mladinske strani SVRSM, in sicer v roku treh mesecev.
Poročilo ambasadorjev mladinskega dialoga
Tea Kelavić je na seji v imenu ambasadorjev mladinskega dialoga predstavila njihovo delo in zaključke X. cikla Evropskega mladinskega dialoga ter ob tem izpostavila želje ter cilje za nov XI. cikel, ki naslavlja 1. Evropski cilj mladih, ki pravi: "Povezati EU z mladimi."
Mladinski dialog mladi prepoznavamo kot pomemben mehanizem za opolnomočenje mladih, preko katerega mladim damo orodja in jim omogočimo, da so (pro)aktivni in iščejo rešitve, se učijo razmišljati, biti konstruktivni in izražati ter argumentirati svoja stališča. Mladi se pri vsem tem učijo odgovorno vplivati na družbo. Poleg tega mladinskih dialog predstavlja platformo za participacijo mladih in dialog z odločevalci, pri čemer pa ne gre le za predstavitev predlogov odločevalcem temveč je poudarjeno tudi (so)ustvarjanje politik mladih skupaj z odločevalci.
SVRSM je soglašal s predlogom, da se delo ambasadorjev ob zaključku mandata ambasadorjev predstavi na seji SVRSM. Strinjali smo se tudi, da na podlagi vsebinskih izhodišč za organizacijo posveta mladinskega dialoga SVRSM podpira sodelovanje ministrstev na Nacionalnem posvetu mladinskega dialoga jeseni 2025 in s tem sodelovanja pri pripravi na njihova področja navezujočih se ukrepov.
Prenos mehanizmov participacije mladih iz mednarodnih institucij v Republiki Sloveniji
S točko smo želeli predstavniki mladinske strani seznaniti SVRSM z mehanizmi in iniciativami participacije mladih v mednarodnih institucijah in spodbuditi preučitev možnosti za njihovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Med drugim, smo kot primer dobre prakse izpostavili nekaj mehanizmov Evropske unije, npr. EU Youth Test in EUYD, ki omogočata preverjanje vpliva politik na mlade ter zagotavljata da so mladi neposredno vključeni v procese odločanja, kar prispeva k večji legitimnosti in kakovosti zakonodaje. Pri tem smo izpostavili uspešno implementacijo Youth Testa v nekaterih državah članicah EU (npr. Belgija, Francija, Nemčija, Avstrija) ter drugod po svetu (Nova Zelandija, Kanada), kar kaže na to, da gre za učinkovit in prilagodljiv mehanizem. Predstavili smo tudi model soupravljanja mladinskega sektorja pri Svetu Evrope, ki že od leta 1972 omogoča enakopravno sodelovanje mladinskih predstavnikov in vlad pri odločanju, kot tudi t.i. mladinsko perspektivo, pobudo, ki izhaja iz Reykjaviškega vrha voditeljev držav in vlad Sveta Evrope. Poudarja pomembnost vključevanja mladih v demokratične procese in oblikovanje politik ter omogoča večje upoštevanje mladinske perspektive v delu Sveta Evrope.
Mladinska stran SVRSM je kot ključno izpostavila naslednje vprašanje: "Kako lahko Slovenija kot članica EU in Sveta Evrope najbolje izkoristi pridobljene izkušnje za krepitev participacije mladih na nacionalni ravni?" in "Kaj se lahko Slovenija nauči iz teh praks in kako jih lahko prilagodi svojemu zakonodajnemu okviru?" Tako smo na koncu razprave sprejeli sklep, s katerim SVRSM poziva MJU, da preuči možnosti za implementacijo in sofinanciranje mehanizmov ter iniciativ participacije mladih v Republiki Sloveniji.
Strategija za odpravo prekarnosti
Prekarnost velja za eno izmed bolj perečih izzivov, s katerimi se soočajo mladi. S predlagano točko smo želeli pridobiti informacije o Strategiji za odpravo prekarnost, ki je v nastajanju. Ob tem smo bili kritični do procesa priprave same strategije, saj v oblikovanje mladi in mladinske organizacije nismo bili oziroma smo bili le posredno vključeni.
Pri tem so predstavniki MDDSZ izpostavili, da aktivno delajo na pripravi predloga, ki ga bo v prihodnosti obravnavala medresorska delovna skupina. Sprejeli smo sklep, da MDDSZ v roku enega meseca sporoči termin srečanja s predstavniki mladinskega sektorja na temo omenjene strategije.
Kakšni so občutki po seji?
SVRSM je najpomembnejša - in edina - platforma za neposredno izmenjavo mnenj med mladimi in predstavniki Vlade. To ni le priložnost za pogovor, temveč tudi prostor, kjer se (so)oblikujejo mladinske politike, ki morajo imeti realne učinke na življenje mladih. Prav zato je nujno, da seje potekajo redno, da so vsebinsko bogate in konstruktivne, ter da se jih obe strani udeležujeta z enako mero odgovornosti in zavedanja njihovega pomena. A dialog sam po sebi ni dovolj. Ključno je, da sprejeti sklepi ne ostanejo le zapisani na papirju, ampak se odražajo v konkretnih ukrepih, ki bodo izboljšali položaj mladih v naši družbi.
Zadovoljni smo, da smo na seji odprli pomembna vprašanja in imeli kakovostno razpravo, Kljub temu menimo, da ostaja prostor za napredek. Pričakujemo, da bodo ministrstva prepoznala vrednost teh srečanj in jih vzela resno - ne le kot formalnost, ampak tudi kot priložnost za resnično sodelovanje in prevzemanje odgovornosti za izvajanje dogovorjenih ukrepov.
Na MSS bomo kot koordinator mladinske strani SVRSM še naprej vztrajali pri tem, da bodo teme, ki so za mlade ključnega pomena, obravnavane celovito, in da bo dialog z odločevalci prerasel v konkretne ukrepe. Mladi v Sloveniji si zaslužimo več kot obljube - zaslužimo si resnične spremembe. Naš glas ne sme biti zgolj slišan, ampak tudi upoštevan.
Mladinska stran SVRSM bo tudi v prihodnje bdela nad uresničevanjem sprejetih dogovorov in pozivala pristojne institucije k izvajanju le-teh. Pri tem ostajamo odprti za sodelovanje in konstruktiven dialog, saj verjamemo, da lahko s skupnimi prizadevanji ustvarimo boljše pogoje za mlade v Sloveniji.
