Gospodarska zbornica Slovenije je na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa opozorila na večkrat poudarjene predloge gospodarstva, ki doslej niso bili upoštevani s strani zakonodajalca.

Ljubljana, 17. januar 2025 – Gospodarska zbornica Slovenije je na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa opozorila na večkrat poudarjene predloge gospodarstva, ki doslej niso bili upoštevani s strani zakonodajalca. Glede na izjemni pomen sheme za ohranjanje delavcev v podjetjih tudi v času krize, kar je koristno tako za delodajalce kot za delavce in državo, je GZS ob koncu razprave predlog sheme podprla. Glede predlaganega nepremičninskega davka je izpostavila stališče, da je pogojevanje razbremenitve plač z uvedbo novega davka neprimerno in nesprejemljivo, saj razbremenitev plač nima vsebinske povezave z uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine. GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo v višini 1,9 %, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač.

Na seji ESS je GZS ponovno poudarila tiste predloge glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki jih je že večkrat naslovila na zakonodajalca, in v zadnji različici niso bili upoštevani. Kot pozitivno je GZS ocenila odzivnost ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pozdravila konstruktiven dialog vseh deležnikov pri pripravi zakona. Socialni partnerji so predlog zakona enoglasno podprli. Stalna shema bo tako predstavljala sistemsko rešitev, hkrati pa je pričakovati, da se bo sprožila takoj po sprejemu zakona in naslovila že obstoječo krizo.

Nepremičninski davek nima povezave z razbremenitvijo stroškov dela

GZS je bila kritična do dejstva, da predlagani davek ne bo prinesel odprave nepoštenega in zastarelega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki pogosto nesorazmerno visoko obremenjuje gospodarske subjekte. V preteklosti je GZS kot možnost predvidela uvedbo nepremičninskega davka le pod pogojem, da bi z novo ureditvijo tega področja v Sloveniji nadomestili vse ostale davčne obveznosti, ki izvirajo iz lastništva nepremičnin – še posebej NUSZ.
Pogojevanje razbremenitve plač z uvedbo novega davka je po mnenju GZS neprimerno in nesprejemljivo, saj razbremenitev plač nima vsebinske povezave z uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, ki so Preston v zasebni lasti. Predlagana pričakovana višina prejetih dodatnih davčnih virov iz naslova dodatne obdavčitve stanovanjskih nepremičnin je po oceni GZS nerealno visoka (600 mio EUR oz. skoraj 1 % BDP). Takšne višine realno ni pričakovati pri spremembi nobenega davka (celo DDV-ja ne). Predlagana razbremenitev dela ne rešuje visokih prispevnih stopenj, ki so najbolj problematične pri visoki obremenitvi plač z davki in prispevki. GZS zato pričakuje, da bo vlada sistemsko razbremenila plače z iskanjem rešitev pri prispevkih, še posebej pri visokih plačah; uvedba razvojne kapice bi ustrezala temu cilju.

Uskladitev minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo

V zadnjih petih letih (od leta 2019) je minimalna plača narasla ( 34 %) bolj od povprečne plače (41 %), pa tudi bolj od cen (22 %). Ginijev koeficient, ki izkazuje neenakost porazdelitve dohodka, se je od leta 2019 (23,9 %) znižal na 23,4 %, kar odraža še manjšo neenakost. Ta je bila posledica višje rasti minimalne plače od drugih plač. V lanskem letu je bila Slovenija na 8. mestu po višini minimalne plače med 21 evropskimi državami, ki poznajo minimalno plačo na nacionalni osnovi. Na Češkem, na primer, ki je gospodarsko podobno razvita država kot Slovenija, je minimalna plača 40 % nižja.

Zato GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo v višini 1,9 %, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač. Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj gospodarske razmere podjetjem znižujejo manevrski prostor za dvig plač.

Zakon o tujcih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

GZS je izrazila pričakovanje, da bodo vse funkcionalnosti, ki so bile uvedene z interventnim Zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, prenesene v sistemska zakona, in sicer Zakon o tujcih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ugotavlja, da je stanje na upravnih enotah po 1. januarju 2025, ko je interventni zakon prenehal veljati, ponovno takšno kot pred uvedbo interventnega zakona. Zato GZS poudarja nujnost, da se v sistemska zakona vključi sistem poenostavljenega postopka oz. »zaposlovanja na zaupanje« po vzoru interventnega zakona. GZS je ob tem podprla izvirni predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki glede sezonskega dela širi panoge še na gostinstvo in turizem. Nasprotovala pa je vzpostavitvi javne evidence delodajalcev, ki so kot stransko sankcijo prejeli prepoved zaposlovanja.

VIR: GZS