Občina Radovljica je v ponedeljek, 9. decembra 2024, v občinski dvorani gostila regijski dogodek v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt, ki ga financira in vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut, je namenjen izboljšanju fizične in digitalne dostopnosti za invalide ter druge ranljive skupine.
Občina Radovljica je v ponedeljek, 9. decembra 2024, v občinski dvorani gostila regijski dogodek v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt, ki ga financira in vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut, je namenjen izboljšanju fizične in digitalne dostopnosti za invalide ter druge ranljive skupine.
Dogodek je povezal predstavnike občin ter invalidskih in upokojenskih organizacij iz gorenjske regije.
Vojmir Drašler, vodja projekta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je ob začetku dogodka poudaril, da je v projekt vključenih že več kot 100 slovenskih občin, kar predstavlja več kot 1,5 milijona prebivalcev. Po njegovih besedah je uspešnost projekta posledica trajnostne naravnanosti, saj poteka neprekinjeno že deveto leto. Čeprav dostopnost v številnih delih države še ni povsem zagotovljena, se stanje tudi zahvaljujoč projektu opazno izboljšuje.
Jani Demšar, strokovni sodelavec Geodetskega inštituta, je poudaril, da imajo občine ključno vlogo pri vzpostavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide. Sistem trenutno že vključuje več kot 50.000 objektov in ponuja informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov, pešpoteh in prehodih. Demšar se je dotaknil tudi procesa digitaliziranega zbiranja podatkov o dostopnosti, ki ga v občinah izvajajo invalidi sami. Pojasnil je, da so zbrani podatki na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku, ki omogoča izdelavo kart dostopnosti, akcijskih načrtov za odpravo ovir, invalidom pa služi za navigacijo v prostoru. V občinah, kjer so bili podatki že zajeti in revidirani, se uvaja nov participativen model za posodabljanje baze, ki je zasnovan preprosto: »Ko opazite spremembo infrastrukture, na primer nov zvočni semafor, prehod za pešce ali parkirišče za invalide, posnemite fotografijo z vklopljeno lokacijo in nam jo pošljite. Tako lahko hitro posodobimo bazo podatkov.«
Sabina Janičijević iz Sektorja za dostopnost na Beletrini je povedala, da spletna dostopnost zagotavlja vsem uporabnikom, ne glede na njihove sposobnosti, dostop do informacij in storitev na spletu. »Zagotavljanje spletne dostopnosti ni le zakonska obveza, temveč tudi etična odgovornost, ki prispeva k bolj vključujoči družbi,« je dodala.
Pri ustvarjanju dostopnejšega okolja za osebe z oviranostmi igrajo ključno vlogo lokalne oblasti. Župan občine Radovljica, Ciril Globočnik, je predstavil dosežke občine na področju dostopnosti in poudaril zavezanost k odpravljanju ovir ter ustvarjanju okolja, prijaznega vsem, prebivalcem. Občina uspešno sodeluje z različnimi invalidskimi društvi, kar se odraža tudi v delovanju Muzejev radovljiške občine. Kristina Seljak, kustodinja Čebelarskega muzeja, je spregovorila o načrtovanih prenovah kulturnih institucij v občini: »Pohvalno je, da se sredstva namenjajo za obnovo muzejev. To pomeni, da bodo v naslednjih letih postali dostopni tudi razstavni prostori, ki do zdaj še niso bili prilagojeni. Tako bo zagotovljena dostopnost Galerije Šivčeva hiša, ob tem pa se prenavlja tudi muzej kovaštva v Kropi.«
Ob koncu dogodka so spregovorili tudi predstavniki invalidskih društev iz regije. Boris Horvat, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj, je opozoril, da so gluhi in naglušni pogosto spregledana skupina, saj je njihova invalidnost na prvi pogled nevidna. Poudaril je potrebo po opremljenosti občin, upravnih enot in drugih javnih institucij s slušno zanko. Ivan Železnikar iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj je pohvalil napredek gorenjskih občin na področju dostopnosti, vendar opaža, da so manjše občine v regiji na tem področju manj aktivne in zato slabše dostopne. »Slepi in slabovidni si želimo biti čim bolj neodvisni in samostojni, kar pa je pogosto nemogoče, če javni prostor in prevoz nista prilagojena ljudem z invalidnostmi,« je povedal. Aleš Rakovec iz Društva paraplegikov Gorenjske pa je ob koncu srečanja pohvalil dostopnost radovljiške občine za uporabnike invalidskih vozičkov.
Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije OZN o pravicah invalidov, Strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin.
