Evropski parlament je konec novembra potrdil 27 novih evropskih komisark in komisarjev, med njimi tudi dva, ki bosta v prihodnjih petih letih krojila usodo evropskega avdiovizualnega (AV) sektorja, v poročilu ugotavlja izvršna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Pauline Durand-Vialle.

Evropski parlament je konec novembra potrdil 27 novih evropskih komisark in komisarjev, med njimi tudi dva, ki bosta v prihodnjih petih letih krojila usodo evropskega avdiovizualnega (AV) sektorja, v poročilu ugotavlja izvršna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Pauline Durand-Vialle. Gre za resor za varnost, demokracijo in tehnološko suverenost in za resor za mlade, kulturo, šport in medgeneracijsko solidarnost. Prvega bo vodila Hanna Virkkunen iz Finske, drugega pa Maltežan Glenn Micallef. V AIPA pozdravljamo imenovanje nove Evropske komisije, v novem mandatu pa si želimo, da bi komisija nadaljevala delo na področju varovanja evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev in njihovih pravic.

Direktorica združenja FERA, katerega članica je tudi AIPA, je ob tem v poročilu opredelila tudi ključne naloge in cilje obeh komisarjev, in sicer na podlagi njunih dosedanjih izjav in ciljev Evropske komisije.

Ključne naloge in cilji komisarke Virkkunen na področju kulturno-kreativnega sektorja

Komisarka Hanna Virkkunen bo med drugim odgovorna za področja umetne inteligence, avtorske pravice in neposredne podpore avdiovizualnemu sektorju prek programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) oz. njenega podprograma Media. Komisarka se je na številnih zaslišanjih med drugim zavzela za zaščito evropske kulturne raznolikosti ter za pravično nadomestilo za ustvarjalce, še posebej za tiste, katerih dela se uporabljajo za učenje umetne inteligence.

Kot je dejala, morajo ustvarjalci v digitalni dobi in v dobi razvoja umetne inteligence nujno dobivati informacije o uporabi njihovih del, kar je podlaga tudi za nadomestila. Zato pa je nujno potrebno spodbuditi rešitve na področju licenciranja. "Kultura in kulturna raznolikost sta med največjimi bogastvi EU, ki ju moramo varovati. Zato bom z ostalimi komisarji naredila vse, da bodo ustvarjalci nagrajeni za svoje delo, tudi v času hitrega razvoja umetne inteligence," je med drugim poudarila sredi novembra.

Ključne naloge in cilji komisarja Micallefa na področju kulturno-kreativnega sektorja

Komisar Glenn Micallef naj bi v svojem mandatu po ocenah direktorice FERA sledil novemu pristopu, ki so ga v Evropski komisiji poimenovali Kulturni kompas. Kot je v pismu o poslanstvu zapisala predsednica Evropske komisije von der Leyen, gre za strateško politiko, ki bo temeljila na pripravi ukrepov na področju kulture. Cilj je povečati konkurenčnost in inovativnost kulturnega sektorja, poseben poudarek pa naj bi komisija v tem mandatu dala tudi izboljšanju delovnih pogojev ustvarjalcev. Micallef je na zaslišanju v Evropskem parlamentu med drugim napovedal organizacijo okrogle mize, ki bo celostno obravnavala to tematiko, na njo pa bodo povabili vse relevantne deležnike.

Glede umetne inteligence in izzivov, ki jih ta prinaša, pa je novi komisar izpostavil etično in pravično uporabo. Ob tem je Micallef poudaril potenciale umetne inteligence za kulturno-kreativni sektor in se zavzel za sodelovanje z upravljalci teh sistemov. "Kar se tiče umetne inteligence pa verjamem, da potrebujemo napredno strategijo, ki bo med drugim krepila človeško ustvarjalnost, omogočala spremembe in spodbujala konkurenčnost," je med drugim dejal na zaslišanju v začetku novembra.

AIPA: Novo komisijo čaka še veliko dela na področju zaščite ustvarjalcev

"V AIPA pozdravljamo imenovanje nove Evropske komisije, v novem mandatu pa si želimo, da bi komisija nadaljevala delo na področju varovanja evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev in njihovih pravic. Med drugim gre tu za boljše socialno varstvo in delovne pogoje, pa tudi za uzakonitev pravičnih nadomestil z naslova vseh vrst uporabe del na ravni celotne EU. Pri tem mislimo tudi na pripravo ustrezne regulative, na podlagi katere bi ustvarjalci dobili nadomestila, ko njihova dela upravljalci umetne inteligence uporabljajo za učenje teh sistemov. Veseli smo tudi za Marto Kos, saj uspešna širitev v tem kontekstu prinaša tudi uskladitev z evropsko zakonodajo, kar je v interesu AIPA. Zavedamo se, da mnoge države, s katerimi Slovenija sodeluje pri koprodukcijah, nimajo tako dobro urejenega sistema kolektivnega upravljanja pravic, zato je ta razvoj še posebej pomemben," pravi direktor AIPA Gregor Štibernik.

Ob tem Štibernik je znova poudaril, da se umetna inteligenca razvija izredno hitro, zato bo treba postaviti jasna pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Zato je glavna naloga odločevalcev, da pripravijo zakonodajo, ki bo kos hitremu razvoju tehnologije, predvsem pa mora imeti zobe, ne biti le mrtva črka na papirju.

VIR: AIPA