Novembra na knjižne police prihajajo nove čudovite in navdihujoče zgodbe. Uživali bomo v sijajnih delih zbirke Klasična Beletrina, v novi izdaji Žametne Beletrine, ki prinaša zgodbo o inteligentni in politično spretni kraljici Kleopatri Vesne Milek, ter v dveh biografsko obarvanih delih Stefana Hertmansa in akademika Dušana Moravca. Skupaj s prevajalcem Brankom Madžarevičem pa se veselimo prestižne Jermanove nagrade za najboljši prevod humanistike v preteklem letu.V. letnik Klasične Beletrine z velikani sve

Novembra na knjižne police prihajajo nove čudovite in navdihujoče zgodbe. Uživali bomo v sijajnih delih zbirke Klasična Beletrina, v novi izdaji Žametne Beletrine, ki prinaša zgodbo o inteligentni in politično spretni kraljici Kleopatri Vesne Milek, ter v dveh biografsko obarvanih delih Stefana Hertmansa in akademika Dušana Moravca. Skupaj s prevajalcem Brankom Madžarevičem pa se veselimo prestižne Jermanove nagrade za najboljši prevod humanistike v preteklem letu.V. letnik Klasične Beletrine z velikani svetovne literature

Čarobna koža je eden od vrhuncev cikla Človeška komedija Honoréja de Balzaca, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega značaja. Mladi markiz Raphaël svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, ki naj bi mu uresničil vsako željo. Delo, ki ga je prevedla Špela Žakelj, ponuja tudi globok vpogled v takratno družbo. Na police prihaja tudi nov izjemen prevod dela Profesor Unrat ali Tiranov konec pionirja kritične literature dvajsetega stoletja Heinricha Manna, ki raziskuje kompleksnost človeškega značaja, razpad moralnih vrednot in družbene pritiske. V slovenščino ga je tokrat prevedel Brane Čop. Ob prvem izidu je roman izzval škandal in zgražanje, nato pa se je s filmom Plavi angel zapisal v večnost.

Lovčevi zapiski so zbirka kratkih zgodb ruskega mojstra jezika in stila Ivana S. Turgénjeva, ki se skozi njih razgalja kot pronicljiv analitik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Knjiga, ki jo je prevedla Urša Zabukovec, v ospredje postavlja kmeta in tlačana, ki ostaja žrtev gosposke muhavosti in lastne omejenosti. Najznamenitejši švedski dramatik August Strindberg v delu Sin služinkje opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko je opustil univerzitetni študij v Uppsali in se vrnil v Stockholm, da bi postal pisatelj. Avtobiografsko delo, ki ga je prevedla Mita Gustinčič Pahor, raziskuje kompleksne družinske odnose ter ponuja vpogled v travme in družbene razmere 19. stoletja. Roman Slivov cvet v zlati vazi skrivnostnega avtorja, ki se skriva pod psevdonimom Lanling Xiaoxiao Sheng, je dolgo, preden je leta 1600 izšel v knjigi, med navdušenimi bralci krožil kot prepovedano čtivo. Pustolovščine družbenega povzpetnika Hsi Mena, ki jih je v slovenščino prelila Katja Kolšek, bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta.Nov roman Vesne Milek

V knjižni zbirki Žametna Beletrina bo izšel težko pričakovani roman pisateljice, novinarke in publicistke Vesne Milek z naslovom Kleopatra: Naj se zgodi. Gre za fascinanten roman o zadnji ptolemajski kraljici, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov – odkrivamo pravo podobo te neobičajne vladarice. Kleopatra pred bralca stopa kot ženska, predestinirana za božanstvo, ki je kljub temu ohranila oster um in ambicijo.O presenetljivi in pozabljeni preteklosti

Poleti 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil nenavadno razpadajočo hišo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa se je med pakiranjem razkrila njena strašna preteklost. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje avtorja tako pretrese, da se pri priči loti razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega življenja. Hertmansov roman Vzpon, ki ga je prevedla Mateja Seliškar Kenda, je mojstrski preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature.

Za akademika Dušana Moravca bi lahko marsikdo rekel, da je bil »mož brez posebnosti«, saj se nikdar ni želel sončiti v javni pozornosti. To je še zlasti veljalo za zadnja leta njegovega življenja, ki jih je preživel v družbi knjig ter najožjega kroga sorodnikov in prijateljev. Malokdo je vedel, da je v samoti pisal avtobiografijo, v kateri se je ozrl na svoje poklicno in zasebno življenje. Utrinki spomina odstirajo različne vidike njegove ustvarjalne poti ter pronicljivo komentirajo umetnost in družbo neke dobe.Spoznajte in odkrijte Ljubljano!

»Ljubljana je najino mesto,« pravita Špela Kuhar in Robert Potokar, saj verjameta, da ima vsega ravno prav. Je urbana, a je do najbližjega parka ali gozda le nekaj minut. Ima šarmantno staro jedro in grad na vzpetini, pod njo pa reko, okoli katere se pletejo mestne ulice. Njune najljubše kotičke lahko nadete v čisto novem vodniku po Ljubljani Ljubljana osebno, ki je izšel tudi v angleški različici Ljubljana - with a personal touch. Odkrijte Ljubljano skozi njune oči!Nagrada Nede Pagon 2024 za uredniški opus v roke Andreju Blatniku

Letošnjo nagrado Nede Pagon, ki jo podeljujejo v spomin na izjemno urednico, prejme literarni urednik, avtor, izredni profesor in mentor dr. Andrej Blatnik, ki oblikuje slovensko knjižno produkcijo že skoraj 40 let. Nagrado bodo letos podelili drugič, in sicer v sklopu 40. Slovenskega knjižnega sejma, na slavnostnem dogodku, ki bo 1. decembra. Soustanovitelji nagrade so Studia Humanitatis, Beletrina in Umco.

»Nagrade sem se zelo razveselil. Po eni strani ohranja spomin na pomembno urednico in založnico, ki je prerodila slovensko družboslovno založništvo in tako utrla pot tudi za druge slovenske teoretske založbe. Po drugi strani pa prinaša tudi javno pozornost delu knjižnega urednika, ki je velikokrat spregledano ali zanemarjeno, čeprav je od njegove sposobnosti in angažmaja še kako odvisno, kakšne knjižne vsebine dobimo v branje,« je povedal Blatnik.Prevod Montaignovih Esejev ovenčan še z Jermanovo nagrado

Za izjemen prevod Esejev I-III Michela de Montaigna je Jermanovo nagrado letos prejel Branko Madžarevič. Delo velja za eno izmed temeljnih del renesančne filozofije, pri Beletrini pa je v slovenščini izšlo lansko jesen. Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2013, in sicer za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.

»Književni prevajalci smo še najbolj na svojem terenu stran od žarometov in v svoji samotni družbi. Nič čudnega torej, da smo sami sebi krut sodnik in kritik. Prestižno priznanje, kakršno je Jermanova nagrada, priznanje kolegov, mi je zato v veliko čast in ponos. Če bodo slovenski Eseji Michela de Montaigna deležni še užitka in vedrega razmisleka bralk in bralcev, bo moj trud bogato poplačan,« je povedal Madžarevič.

Za Jermanovo nagrado sta bila letos nominirana še Bogdan Lešnik (posthumno) za prevod dela Meduzini lasje: esej o osebnih simbolih in verskih doživetjih Gananatha Obeyesekereja (Založba /*cf., 2023) in Miha Marek za prevod dela Vampyroteuthis infernalis: Razprava s poročilom Znanstvenega inštituta za paranaturalistične raziskave Vilema Flusserja in Louisa Beca (založba Membrana, 2022). Nominirance in nagrajenca je izbrala tričlanska strokovna komisija DSKP v sestavi dr. Nade Grošelj, dr. Nadje Dobnik in dr. Toma Virka, skupaj s prevodnimi deli pa so jih predstavili na dogodku v Dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma.Novembrsko dogajanje v Knjigarni Beletrina MariborGost prvega novembrskega literarnega popoldneva v četrtek, 7. novembra, je bil Feri Lainšček, ki se je predstavil z zadnjim romanom Kurja fizika svoje trilogije Kurji pastir.

Včeraj, 12. novembra, je v Knjigarni Beletrina Maribor potekal literarno-vinski večer. Gostja večera, jezikoslovka Vesna Mikolič, je z moderatorjem Andražem Gombačem spregovorila o knjigi Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča, ki jo je avtor pisal v obdobju od pomladi 2020 do poletja 2023, v zadnjem zamahu tuzemnega življenja. Delo izrisuje razvoj družbe, razklane med človeško civilizacijo in naravo, v dobi, ki jo avtor imenuje »duša hladne zore«. Seciranja današnjega časa se loteva kot mag. Pogovor je spremljala vinska pokušina, ki jo je pripravil Robert Hafner iz Vinarstva Hafner.

V sredo, 20. novembra, ob 18. uri bosta biografsko delo Govorim Marka Verdeva, mariborskega poslovneža z nekonvencionalnim videzom in nenavadnimi vodstvenimi pristopi, v pogovoru s Tjašo Lešnik predstavila Marko Verdev in pisatelj Davorin Lenko, ki sta knjigo o homoseksualnosti, drogah, depresiji, ljubezni in nujnosti prevzemanja odgovornosti za lastno življenje, napisala s skupnimi močmi.

V četrtek, 28. novembra, ob 18. uri bo gost literarnega večera pisatelj Zoran Ferić, ki bo z moderatorko Zoro A. Jurič spregovoril o svojem monumentalnem romanu Potujoče gledališče, ki so ga kritiki nemudoma označili za enega izmed najboljših hrvaških romanov, objavljenih v 21. stoletju. Osnova romana je družinska saga avtorjevih prednikov, zaznamuje pa jo dogajanje širše evropske zgodovine 20. stoletja.Literarni večer s Stefanom Hertmansom in romanom Vzpon

V Cankarjevem domu bo v petek, 15. novembra, ob 19.30 v Dvorani Alme Karlin literarni večer s pisateljem Stefanom Hertmansom, enim izmed najvidnejših flamskih avtorjev, katerega delo Vzpon je v slovenskem prevodu pred kratkim izšlo pri Beletrini. Z Goranom Vojnovićem bo pisatelj spregovoril o mojstrskem prepletu detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature, ki nas popelje skozi najskrivnostnejše kotičke človeške duše. Njegovo delo bo interpretiral igralec Mario Dragojević.

Hermans je doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Stalni gost mednarodnih odrov domače in tuje bralce navdušuje s svojimi eruditskimi, poetičnimi besedili, v katerih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva ter odnosa med domišljijo in resničnostjo. Vzpon je poleg romanov Vojna in terpentin ter Tujka njegovo tretje v slovenščino prevedeno delo.Predstavitev novega Zbornika o skupnosti študentov 1968–1974

V četrtek, 21. novembra, ob 11. uri bo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani predstavitev Zbornika o skupnosti študentov 1968–1974, v katerem so zbrani zapisi in fotografije iz razburkanega in kreativnega časa na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta delovala Skupnost študentov in študentsko gibanje. O številnih takratnih vprašanjih, ki so še vedno aktualna, bodo spregovorili soustvarjalci zbornika: koordinator projekta Lenart Šetinc, urednik Tomaž Kšela, filozof Mladen Dolar in drugi. Vse navzoče bo nagovoril tudi Mitja Čander, direktor Beletrine, ki je podprla izdajo zbornika. Na predstavitvi bodo za novinarje na voljo recenzentski izvodi.

Skupnost študentov (SŠ) je, kot je zapisal eden od avtorjev zbornika, »država v državi v najboljšem pomenu besede«. SŠ je zagotavljala legalnost in legitimnost študentskemu gibanju, ki ga je s svojim statutom ne samo omogočala, temveč tudi spodbujala. Vse velike študentske proteste in demonstracije v omenjenem obdobju so vodili najbolj zavzeti aktivisti SŠ. V Zborniku o Skupnosti študentov 1968–1974, ki je nastal, da SŠ kot poskus mladih zgraditi boljšo družbo ne bi utonil v pozabo, so na 736 straneh velikega formata objavljeni prispevki in fotografije 93 avtorjev.Obiščite Beletrinino stojnico in avtorje tudi na letošnjem knjižnem sejmu!

Beletrina se bo tudi letos predstavila na 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Po izvrstnih in privlačnih literarnih delih, ki jih boste lahko kupili po ugodnih, sejemskih cenah, boste lahko brskali od torka, 26. novembra, do sobote, 30. novembra, od 9. do 20. ure in v nedeljo, 1. decembra, od 9. do 18. ure.

Na Slovenskem knjižnem sejmu se bodo predstavili tudi Beletrinini avtorji in ustvarjalci. V četrtek, 28. novembra, ob 9. uri bosta na pogovorni postaji SKS o delu Hotel sem opisati, ki ga je napisal poljski pisatelj Zbigniew Herbert, spregovorila avtorica spremne besede, prevajalka in urednica Jana Unuk ter prevajalec dr. Niko Jež. Dogodek soorganizira Veleposlaništvo Republike Poljske. Prav tako v četrtek, ob 17. uri, se bo na pogovorni postaji s svojim romanom Kdo je ubil SEKS? predstavil Andrej Capobianco, nov avtor na slovenski literarni krimi sceni. O svojem političnem trilerju se bo pogovarjal z moderatorjem Tonijem Cahunkom, ob 18. uri pa bo roman tudi podpisoval na Beletrinini stojnici.

V petek, 29. novembra, ob 17. uri bo glavni oder z zadnjim delom trilogije Kurji pastir zavzel Feri Lainšček. V romanu Kurja fizika nadvse živo, literarno prepričljivo in nepozabno upodablja svoja otroška leta v obmejni vasici Dolenci na Goričkem v Prekmurju. O tretjem delu trilogije se bo pogovarjal z moderatorko Ignacijo Fridl Jarc. Ob 18. uri boste pisatelja lahko srečali pri Beletrinini stojnici, kjer bo tudi podpisoval svoje knjige.

V soboto, 30. novembra, ob 13. uri bo svoj sveže izdani roman Kleopatra: Naj se zgodi na glavnem odru predstavila novinarka in publicistka Vesna Milek. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Zadnji, biografski roman Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega izmed največjih slovenskih igralcev, je doživel več ponatisov in se še tri leta po izidu obdržal na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v Sloveniji. Svoj novi roman bo Vesna Milek tudi podpisovala, in sicer ob 18. uri na Beletrinini stojnici.Bliža se jubilejna, 100. Huda pokušnja!

Huda pokušnja praznuje jubilejno, 100. izdajo. Vinsko-literarni večer bo tokrat postregel s številnimi gosti in, kot vedno, okusnimi vini. V sredo, 27. novembra, ob 19. uri bodo v Muzikafeju na Ptuju obiskovalci uživali v poeziji iz pesniških zbirk To noč bom terjal od tebe tvojo dušo Miklavža Komelja, Steklene stene Ane Svetel in izbora poezije Davida Bedrača. S pesniki se bosta pogovarjala vinar Jože Rozman ter pesnica in prevajalka Kristina Kočan. Za vinsko kapljico bodo poskrbele Radgonske Gorice.Slovesna podelitev Evro-sredozemske književne nagrade PONT 2024

V torek, 19. novembra, ob 19. uri bo v Kopru v Centru humanističnih znanosti ZRS slovesna podelitev Evro-sredozemske književne nagrade PONT in predstavitev romana Vzpon Stefana Hertmansa, ki ju organizirata Beletrina in Založbe Annales ZRS Koper. Program se bo ob 17. uri začel pri Da Pontejevem vodnjaku na Mudi v Kopru s sprevodom po starem mestnem jedru. Na sprevodu bo literarna besedila nagrajencev ob glasbeni spremljavi Market Gardna, Lie Lović in Vida Luke Narea interpretiral Pêro Sŕce, ištrijanski karnevalski poet.

Nagrade bodo prejeli literati Stefan Hertmans, Mohamad Abdul Munem, Vasja Bratina in Elisa Biagini. Podelitev bo pospremil tudi glasbeno literarni program z Niko Solce in Pêrom Sŕcem. Sledil bo pogovor med programskim direktorjem Beletrine in pesnikom Alešem Štegrom ter nagrajencem Stefanom Hertmansom, ki bosta spregovorila o romanu Vzpon in o Hertmansovem vrhunskem književnem delu nasplošno. Večer bo povezovala Tiuana Grlj.

Nagrado Beletrina podeljuje z Založbo Annales ZRS Koper za izjemne literarne dosežke, usmerjene v preseganje meja in iskanje mostov med različnimi družbenimi skupinami in kulturnimi skupnostmi.Beletrina v živo

Tudi novembra bo vsak ponedeljek ob 20. uri na sporedu nova epizoda oddaje Beletrina v živo, ki prinaša zanimive razprave o knjigah, ustvarjalnem procesu in življenju pisateljev. Serija spletnih oddaj je na voljo v obliki videoposnetka in podkasta.Prvi gostja novembrske Beletrine v živo je bila finska pisateljica Sofi Oksanen, ki je v pogovoru z Julijo Potrč predstavila svoj roman Pasji park. Spregovorili sta o številnih temah, ki jih odpira roman; o neplodnosti, korupciji, revščini, osamljenosti, postavljanju dobička pred zdravje žensk in o sanjah o lastni družini. Drugi ponedeljek v mesecu bo čas za kultni roman Sijanje ameriškega kralja grozljivk Stephena Kinga. O delu, ki je prek Kubrickovega filma z Jackom Nicholsonom že zdavnaj postalo del našega kolektivnega kulturnega spomina, bosta spregovorila gost, filmski režiser Matevž Jerman in moderator Simon Popek.

V ponedeljek, 18. novembra, bosta o Čarobni koži, romanu Honoréja de Balzaca, spregovorili prevajalka dela v slovenščino Špela Žakelj in moderatorka Blažka Müller. Delo nas popelje skozi nesrečo in osamljenost mladega markiza, ki naposled najde čaroben talisman, kožo, s katero se predaja razkošju in razvratu, vendar ne brez posledic. Zadnji ponedeljek v mesecu bo Beletrino v živo obiskal Stefan Hertmans, ki se bo o svojem romanu Vzpon pogovarjal z moderatorjem Gašperjem Stražišarjem. Spregovorila bosta o delu, ki razkriva strašljivo zgodovino hiše, v kateri je živel Hertmans, in preteklost sina prejšnjega lastnika, člana SS.

VIR: Kreativna baza