Slovenija želi postati nizkoogljična družba, pri čemer ji je v oporo tudi projekt Life IP Care4Climate, ki sodi pod okrilje okoljskega ministrstva. Kot so pred dnevi pojasnili na novinarski konferenci, ministrstvo v okviru večletnega projekta skupaj s partnerji izvaja več deset različnih aktivnosti. Projekt se bo zaključil leta 2026, z dosedanjim potekom in slovensko vpetostjo pa so partnerji zelo zadovoljni.

Ljubljana, 11. novembra - Slovenija želi postati nizkoogljična družba, pri čemer ji je v oporo tudi projekt Life IP Care4Climate, ki sodi pod okrilje okoljskega ministrstva. Kot so pred dnevi pojasnili na novinarski konferenci, ministrstvo v okviru večletnega projekta skupaj s partnerji izvaja več deset različnih aktivnosti. Projekt se bo zaključil leta 2026, z dosedanjim potekom in slovensko vpetostjo pa so partnerji zelo zadovoljni.

Kot poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je namen projekta zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vključevanje širše javnosti v procesu prehoda na bolj trajnosten način življenja. V okviru tega potekajo aktivnosti na področjih, kot so zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje. Deležniki projekta opozarjajo predvsem na ozaveščanje javnosti.

Krzystof Wojcik, skrbnik projekta Life IP Care4climate pri agenciji CINEA:

Life je pravzaprav zelo edinstven projekt, edini projekt, ki je posvečen izključno biotski raznovrstnosti, naravi in podnebju. Članicam pomaga izpolnjevati politike EU na teh področjih ter vzpodbuja deležnike, da naredijo več za podnebje in državljane. Vse temelji na sodelovanju z državami članicami, v tem primeru slovenskimi oblastmi, ter na zaupanju in nekaterih pokazateljih. Vsi se soočamo s tem izzivom, želimo si skupnih dobrih rezultatov. Tukaj ni težav. Imamo zelo dobre rezultate za podnebje. Slovenija je pravzaprav zelo dober primer. Od pridružitve leta 2000 je sredstva prejelo 74 projektov, večinoma naravovarstvenih, ampak tudi v povezavi s podnebjem. Eden od projektov je bila zaščita rjavega medveda v gorah in seveda današnji - skrb za podnebje - morda eden najbolje integriranih projektov v Evropi, posvečen zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, za trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost, prenovo stavb itd. ter ozaveščanje javnosti, za kar si posebej prizadevamo, da bi zaščitili podnebje in naše državljane. Ker imamo veliko deležnikov v boju za podnebje - ministre, lokalne oblasti, strokovnjake, študente -, je to pravzaprav zelo lahko, ampak kot ste rekli, so pomembna naša vsakodnevna dejanja. Ne gre za strategije in dokumente, ampak za dejansko skupno delovanje za zaščito okolja in nas samih. Tukaj gre za naše odločitve. Vsak se lahko zjutraj zbudi in naredi nekaj dobrega za naše okolje, naše družine in za svet. Podnebne spremembe seveda prinašajo veliko izzivov zaradi prilagajanja na ekstremne vremenske pojave. Na primer, letos je bilo prav tako tudi v Sloveniji zelo težko zaradi temperatur vode in drugih izzivov. Spremembe že čutimo v vsakdanjem življenju. Ne gre torej za nekaj umetnega, kar je samo v knjigah. Zaznavamo dvige temperatur, poplave, vročino, ekstremne vremenske pogoje, ki so del procesa spreminjanja podnebja. Zato je zelo pomembno, da vsi razumemo, da ne gre za nekaj, s čimer se bo treba ukvarjati v prihodnosti, ampak je tu zdaj. Vsi moramo s svojimi dejanji zaščititi sebe in planet za bodoče generacije. Sodelovanje s Slovenijo je odlično. Je zelo dober primer tega, kako lahko zelo učinkovito sodelujemo, tudi z izmenjavami, pogovorom o izzivih. Ščititi okolje ni lahko, zato jaz in moji kolegi zelo cenimo sodelovanje s slovenskimi oblastmi in številne projekte. Kakovost slovenskih projektov je prav tako zelo visoka in to zelo cenimo. Osnova so zmeraj zaupanje in argumenti. Vsi smo soočeni s tem izzivom in hočemo sodelovati.

Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo:

Slovenija v projektu sodeluje, ker ta izrecno naslavlja enega od vidikov podnebnih sprememb, in sicer blaženje oz. zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Projekt poskuša identificirati ključna ozka grla pri doseganju podnebnih ciljev v različnih sektorjih, vključuje pa projektni pristop, ki je razmeroma inovativen v državnem sektorju. K problemom pristopamo tako, da jasno opredelimo cilje, deležnike, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, ukrepe, ki se bodo izvajali, in neke mejnike oz. kazalnike. Ti nam pomagajo spremljati pot do tega cilja. Ta projektni pristop je nujno potreben, če želimo te vrzeli, ki so identificirane, uspešno tudi premostiti.

Karin Jurman Marn, predstavnica za odnose z javnosti projekta:

V projektu sodeluje 14 partnerjev, sam projekt pa traja sedem let, od leta 2019 do konca leta 2026. Vrednost projekta je 27 milijonov evrov, pri čemer je treba povedati, da je s strani evropskih sredstev zagotovljenih sedem milijonov evrov, kar je dober podatek, kajti Life projekti v Sloveniji v povprečju dobijo le okoli milijon evrov. Gre za kompleksen, torej integriran projekt, tako zaradi svoje dolžine kot števila partnerjev in števila aktivnosti, ki se izvajajo na projektu. To so manjši projekti znotraj velikega integriranega projekta. Teh je v obdobju trajanja projekta 63 in so zelo raznoliki, od nekih poletnih šol do študentskih taborov, hekatonov, delavnic za uslužbence v javni upravi in tako naprej. Na projektu sodeluje več kot 120 ljudi, smo pa do sedaj izvedli že 110 usposabljanj, med drugim delavnic, predavanj in celodnevnih konferenc. V ta usposabljanja je bilo vključenih 6300 deležnikov. S sredstvi smo do konca lanskega leta uspeli angažirati projekte v vrednosti 850 milijonov evrov. Verjamemo, da je med učinki projekta tudi rezultat, da smo Slovenci na petem mestu med Evropejci, ko gre za poznavanje podnebnih sprememb in izzivov, povezanih z njimi.

Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist iz nevladne organizacije Umanotera:

V okviru projekta Care4Climate delamo na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah, o podnebnih politikah in tako. Med drugim smo pripravili razstavo Na vroči strani Alp, ki nam s slikami dokazuje, kakšno prihodnost bomo imeli, če ne bomo ukrepali. Še vedno imamo nekaj možnosti, da omilimo posledice podnebnih sprememb, ampak čas se izteka. Po drugi strani imamo tudi veliko aktivnosti, ki pričajo, da imamo dobro prakso blaženja podnebnih sprememb. Naj izpostavim podjetja, ki so zelo energetsko učinkovita, kmetije, ki pridelujejo na ekološki način, imajo krajše poti do porabnika. Aktivno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, občinami in drugimi iniciativami, ki z lokalnimi viri lahko veliko dosežejo. Lahko se pohvalimo že s skoraj 100 dobrimi praksami iz cele Slovenije, veliko naporov pa vlagamo tudi na področju izobraževanja.

Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora (IPoP):

V IPoP smo v projekt vključeni s kampanjami za ozaveščanje na področju trajnostne mobilnosti, predvsem z vidika spodbujanja aktivne mobilnosti, se pravi hoje in kolesarjenja. Pri tem pogosto sodelujemo z občinami, nekatere kampanje pa so namenjene tudi splošni javnosti oz. različnim ciljnim skupinam. Trenutno imamo pet kampanj, med katerimi smo nekatere ravno začeli izvajati. Tako smo leto začeli s kampanjo, s katero občinam pomagamo pri komuniciranju, recimo temu zahtevnejših prometnih ureditev, kadar se odločijo, da bi avtomobilom bodisi odvzeli nekaj prostora bodisi naredili vožnjo z avtomobili malo zahtevnejšo. To je seveda vedno težko izvesti, tako s političnega vidika kot z vidika sprejemljivosti samega ukrepa. Zato jim v inštitutu pomagamo pri komuniciranju takih ukrepov. Med drugimi bi izpostavil kampanjo Furam 30 v občini Trbovlje, ki je bila izbrana na našem razpisu in se je odločila, da v skoraj celem središču mesta uvede cono omejitve hitrosti na 30 km/h. Rezultati aktivnosti so pokazali, da se je realno zmanjšala povprečna hitrost v celem območju z 38 km/h na 32 km/h. To je pomembno glede prometne varnosti, pa tudi z okoljskega vidika. Zmanjšanje hitrosti pomeni tudi manj avtomobilov, skupaj pa je pripeljalo do tega, da so se zmanjšali tudi izpusti. S tem je bil v bistvu tudi dosežen cilj zmanjšanja privlačnosti avtomobilskega prometa oz. smo ljudi spodbudili k hoji oz. uporabi kolesa. Podatki različnih raziskav, tudi naših, kažejo, da se velik del poti z avtomobilom v Sloveniji opravi za zelo kratke razdalje, ne samo za kratke razdalje. Ponekod so poti, ki jih prevozimo z avtomobilom, krajše od dveh kilometrov, in to so seveda razdalje, ki jih zlahka prehodimo peš ali pa prevozimo s kolesom.

Nataša Kebe, vodja projekta Life IF Care4Climate na okoljskem ministrstvu:

Statistični podatki kažejo, da smo v Sloveniji v letu 2022 zavrgli skoraj 151.000 ton hrane. Vsak prebivalec Slovenije je tako zavrgel 72 kilogramov hrane, od tega 28 kilogramov še užitne. Največ hrane se zavrže v gospodinjstvih, in sicer kar 47 odstotkov. Odpadna hrana ni samo moralni problem, temveč povzroča velike emisije toplogrednih plinov in s tem vpliva na delovanje samega našega planeta in življenja. Na ministrstvu v novembru planiramo kar tri aktivnosti. Prihodnji teden s sortirno analizo bioloških odpadkov s poudarkom na merjenju količin odpadne hrane, in sicer na območju Maribora. Druga aktivnost, ki bo morda bolj zanimiva za vsa slovenska gospodinjstva, pa bo izpolnjevanje kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. K temu bodo povabljena vsa slovenska gospodinjstva, in sicer na način, da en teden tehtajo in beležijo količine odpadne hrane ter nato z nami delijo podatke. Vsa sodelujoča gospodinjstva čakajo tudi praktične nagrade.

VIR: STAkrog