Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta je Gospodarska zbornica Slovenije podprla namero priprave sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, pri čemer se je zavzela za čimprejšnjo pripravo tega zakona.
Ljubljana, 8. november 2024 – Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta je Gospodarska zbornica Slovenije podprla namero priprave sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, pri čemer se je zavzela za čimprejšnjo pripravo tega zakona. GZS se tudi zavzema za kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja. Glede osnutka Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini pa je GZS pojasnila argumente za zaskrbljenost glede vpliva spremenjenega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in na gospodarstvo tako v regiji kot širše v Sloveniji. Pozvala je vlado, da zagotovi stabilen energetski sistem in podjetjem v regiji omogoči cene ogrevanja pod enakimi pogoji kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.
Glede predloga Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pojasnila, da GZS ves čas poudarja, da »Slovenija, njeni prebivalci in gospodarstvo potrebujemo zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno električno energijo«. Dejstvo je, da predlog zakona predvideva zmanjšanje obratovanja TEŠ 6 na tehnični minimum – kot razume GZS, to pomeni primarno nalogo proizvodnje toplote, proizvodnjo elektrike pa le kot stranski produkt. »Naša skrb pri tem zakonu je zato predvsem z vidika vpliva spremenjenega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in ustrezne nadomestne vire električne energije kot tudi vpliva na gospodarstvo tako v regiji kot širše v Sloveniji,« je bila jasna Vesna Nahtigal. Ob tem je poudarila, da GZS zaradi gospodarstva in ljudi nikakor ne želi, da pride do insolventnosti TEŠ 6. A opozarja, da mora vlada ob spremembah delovanja TEŠ 6 zagotoviti stabilen energetski sistem in podjetjem v regiji omogočiti cene ogrevanja pod enakimi pogoji kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.
Do sedaj sta bili TEŠ 6 in TEŠ 5 sistemski elektrarni, ki sta zagotavljali sistemske storitve – regulacijo napetosti in frekvence in stabilnost omrežja v primeru motenj. Po mnenju energetskih strokovnjakov z delovanjem TEŠ 6 na tehničnem minimumu lahko oslabimo sistem in povečamo uvozno odvisnost Slovenije od tega energenta. GZS je zato ob tem tudi poudarila, da bi morale odgovorne institucije bistveno prej pripraviti vse potrebno, da ne bi prišlo do takšne časovne stiske, ter pravočasno in transparentno predstaviti predlog zainteresirani javnosti z namenom strokovne preučitve predloga in podaje pripomb.
Eden od sklepov ESS-ja je bil, da se vse socialne partnerje aktivno vključi v delovno skupino, ki bo strokovno obravnavala predlog vsebine zakona v zaključni fazi.
Namero vlade za pripravo sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, ki ga je napovedalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), pa je GZS podprla. Vesna Nahtigal je bila glede tega predloga jasna: »Takšen ukrep potrebujemo še posebej v trenutnih razmerah. V času covidne in energetske krize se je izkazal za učinkovit način blažitve gospodarskih pritiskov. Obenem vlado pozivamo naj pospeši sprejem zakona, da bi ta začel veljati, če je le mogoče, že s 1. januarjem prihodnje leto.«
GZS tudi sicer predlaga, da po vzoru dobrih praks, tudi iz tujine, ministrstvo v shemi jasno opredeli kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja.
GZS se že dalj časa zavzema za oblikovanje stalne sheme po vzoru bližnjih gospodarsko in menjalno povezanih držav. Takšna shema bi namreč omogočila podjetjem premostitev gospodarskih šokov in posledic naravnih nesreč ter krepila privlačnost Slovenije kot poslovnega okolja za vlagatelje.
VIR: GZS
