vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v torek, 12. novembra, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

Spoštovani,

vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v torek, 12. novembra, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

Predstavili bomo pesniško zbirko Ferija Lainščka Verjeti, verjeti, knjigi iz zbirke Bralna znamenja Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja dr. Sama Ruglja in Pisanje v humanistiki dr. Blaža Zabela, monografijo Stati inu obstati dr. Kozme Ahačiča in priročnik Moja zelena kuhinja Slavke Ilich.

Urednikoma dr. Andreju Blatniku in Nini Žitko Pucer se bodo v pogovoru pridružili avtorji Feri Lainšček, dr. Samo Rugelj, dr. Blaž Zabel, dr. Kozma Ahačič in Slavka Ilich.

Pesniška zbirka Verjeti, verjeti skozi subtilno metaforiko in slikovite podobe vabi v svet, prepojen z ljubeznijo do ženske in panonske pokrajine. Poezija Ferija Lainščka je prepoznavna po ljubezenski liriki, po svojem trubadurskem opevanju ljubezni do ženske, ki se pogosto neopazno in povsem naravno prelije v ljubezen do sveta, predvsem panonske pokrajine, Prekmurja, ki mu seveda kraljuje v meglice zavita reka Mura. In takšna je tudi ta zbirka – Lainščkova ritmična, spevna poetika, polna subtilne metaforike in slikovitih podob, je ena redkih sodobnih poetik, ki ji še vedno brez težav uspeva nagovoriti bralke in bralce vseh generacij. Njegova poezija je torej v slovenskem prostoru poseben in izjemen pojav, ki generacije bralcev vzgaja v drugačno, bolj pretanjeno dojemanje sveta, kot to zmore le odlična poezija.

Pregled najbolj prodajanih domačih knjig v tretjem tisočletju Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja, Od Panike do Skalpela dr. Sama Ruglja kaže na dramatično spremembo slovenske knjižne pokrajine v zadnjih letih. Še pred desetimi leti je bilo na lestvicah najbolj prodajanih knjig za odrasle redko najti knjige slovenskih avtorjev, saj so prevladovale prevodne uspešnice. V zadnjem obdobju pa se je slika povsem spremenila in tako se včasih zgodi, da je med najbolj prodajanimi knjigami posameznega meseca več kot pol domačih knjižnih naslovov.

Samo Rugelj v svoji knjigi najprej odkriva ducat jeklenih pravil za pisanje uspešnic, v nadaljevanju pa opravi unikaten pregled najbolj prodajanih domačih knjig v tretjem tisočletju in jih poveže s portreti njihovih avtorjev. Knjiga se tako po eni strani bere kot navodilo za njihovo ustvarjanje, po drugi pa je to tudi pripoved o dramatični spremembi slovenske knjižne pokrajine v zadnjih letih.

Priročnik za pisanje Pisanje v humanistiki, Kaj je znanstveno besedilo in kako ga pisati dr. Blaža Zabela  je posvečen znanstvenemu pisanju in tistemu pisanju, ki se mu približuje in nastaja ob humanističnem študiju. V prvem delu bralcu predstavi različne koncepte, ki so pomembni za pisanje znanstvenih besedil, na primer, kaj znanstveno besedilo sploh je, kaj je raziskovalni problem in kaj znanstveni argument. Drugi del vsebuje različne praktične napotke za pisanje znanstvenega besedila, od nasvetov za oblikovanje posameznih stavkov do pisanja zaključka, izboljševanja ter objavljanja. Vsebina je predstavljena z zgodbo o doktorski študentki Maji, ki piše svoj prvi znanstveni članek, in ponazorjena s primeri iz odmevnih znanstvenih besedil. Ker pa se pisanja ne moremo naučiti brez prakse, vsakemu poglavju sledi nekaj vaj.

Knjiga Stati inu obstati dr. Kozme Ahačiča predstavlja vrhunske dosežke slovenskih protestantskih piscev. V besedi in sliki zaobsega na enem mestu zbranih vseh prvih 50 knjig, ki so nas postavile in oblikovale kot Slovence. Primož Trubar, »oče slovenske knjige«, je s Katekizmom in Abecednikom (1550) utemeljil slovenski knjižni jezik, Jurij Dalmatin pa je s prevodom Biblije Slovence postavil ob bok velikim evropskim narodom. Adam Bohorič je napisal prvo slovnico slovenskega jezika velikega simbolnega pomena, Sebastijan Krelj pa je še izpopolnil pisni jezik.

Knjiga predstavlja izjemne dosežke protestantizma pri nas – ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti in kulture in ponuja celovit vpogled v dogajanje tistega časa.

Domači vrt, tržnica in narava ponujajo obilje kulinaričnih užitkov. Toda kako do bujnih gredic, še posebej v mestu, kaj nabrati na travniku, ob kamniti kraški ogradi, v gozdu? In predvsem kako vse to v nekaj korakih spremeniti v slastno malico ali kosilo? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja ponuja knjiga Moja zelena kuhinja, Pridelano, nabrano, na mizo dano Slavke Ilich. Avtorica goji do narave in vrta posebno ljubezen. Svoje dragocene izkušnje z vrtnarjenjem je obogatila s spoznavanjem in nabiranjem užitnih zeli in plodov v naravnem okolju ter jih domiselno nadgradila z ustvarjanjem v kuhinji in shrambi.

VIR: CZ