Zadnje novice v preteklih tednih o odpuščanjih in selitvah proizvodnje v nekaterih podjetjih so pretresle Slovenijo. Odločitve niso presenečenje. Povzročena je zaradi šibkega povpraševanja v evropskem avtomobilskem sektorju, ki podjetja sili v doseganje stroškovne učinkovitosti in strukturno preoblikovanje. Podobne informacije prihajajo tudi iz številnih drugih podjetij.

Zadnje novice v preteklih tednih o odpuščanjih in selitvah proizvodnje v nekaterih podjetjih so pretresle Slovenijo. Odločitve niso presenečenje. Povzročena je zaradi šibkega povpraševanja v evropskem avtomobilskem sektorju, ki podjetja sili v doseganje stroškovne učinkovitosti in strukturno preoblikovanje. Podobne informacije prihajajo tudi iz številnih drugih podjetij. Gospodarski krog opozarja, da poslovanje podjetjem še posebej v takšnih zaostrenih gospodarskih razmerah dodatno otežuje še nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji. Da slednje drži, dokazujejo tudi selitve proizvodnje nekaterih podjetij v tuje države. Predlogi gospodarstva so na mizi; čas je, da jih vlada preuči, sprejme in uresniči.

Gospodarski krog pozdravlja intenziviranje pogovorov med vlado in predvsem prizadetim avtomobilskim sektorjem v zadnjih dveh tednih, a potrebni so čimprejšnji konkretni ukrepi. Pri tem pa opozarja, da nekonkurenčni pogoji poslovanja podjetij v Sloveniji podjetja silijo k optimizaciji stroškov, kar v skrajnih primerih pomeni tudi selitev proizvodnje v tuje, bolj konkurenčne države. Nekonkurenčni pogoji imajo zato lahko dolgoročne negativne posledice tako na dodano vrednost gospodarstva, delovna mesta kot državo. Posledice bodo prišle in se poznale v državni statistiki s časovnim zamikom. Dodatno izpostavljajo, da mora tudi javna uprava postati bolj učinkovita, pregledna in usmerjena v rezultate, saj je to predpogoj za izboljšanje poslovnega okolja in uspešno izvedbo reform.

Zato je očitna potreba po povečanju konkurenčnosti Slovenije kot poslovne lokacije. Prvi in najnujnejši ukrep v tem trenutku je prav gotovo čim hitrejši sprejem zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer že napovedalo. Ta ukrep je ključnega pomena za stabilizacijo trga dela, saj bo omogočil podjetjem večjo prožnost pri prilagajanju gospodarskim razmeram in zaposlenim večjo varnost delovnih mest. Pri tem gospodarstvo poziva k čimprejšnjem začetku izvajanja sheme, pri čemer je smiselno razmisliti o prilagodljivosti sheme za posamezne gospodarske panoge.

Avtomobilska industrija v Evropi je v fazi prestrukturiranja, katerega del so tudi slovenska podjetja v avtomobilskih dobavnih verigah. Zato je potrebno ta proces podpreti tudi s strukturnimi ukrepi, kot so podpora vlaganjem v raziskave, razvoj in inovacije za prebojne tehnologije in produkte z višjo dodano vrednostjo; ukrepi za dvig vlaganja v še večjo avtomatizacijo proizvodnje; spodbude tujim naložbam za okrepitev dobavnih verig za kritične komponente, kot so polprevodniki in baterije ter ukrepi za okrepitev sodelovanja med državo, industrijo in akademskimi ustanovami za razvoj programov usposabljanja, ki bodo delavcem zagotovila potrebna znanja za nove avtomobilske tehnologije.

Za dolgoročno konkurenčnost Slovenije v regiji in na mednarodnem prizorišču pa so potrebni dodatni sistemski ukrepi.

Davčna politika mora biti usmerjena v spodbujanje gospodarske rasti, kar pomeni nižje davčne obremenitve in boljše pogoje za podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Gospodarski krog zato pričakuje, da bo vlada čimprej pripravila celovit predlog davčne reforme, ki bo reševal ključne težave gospodarstva, vključno z razbremenitvijo plač. Trenutno previsoke obremenitve plač, zlasti zaradi progresivne dohodninske lestvice in odsotnosti razvojne kapice, resno ogrožajo konkurenčnost slovenskih podjetij. Poleg tega uvedba dodatnega 1-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo (na strani delodajalca in delojemalca), ki bo prihodnje leto še dodatno povečala prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev na več kot 40 odstotkov, predstavlja resno oviro za razvoj konkurenčnega gospodarstva.

Tudi zadnje sprejete davčne spremembe ne bodo prispevale k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji in ne rešujejo ključnih izzivov, s katerimi se gospodarstvo sooča - visoko obdavčitvijo dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj in nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov, ki so nujno potrebni za tehnološki razvoj in inovacije. Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so sicer dobrodošle, vendar nezadostne in v neenakopraven položaj postavljajo druge domače in tuje strokovnjake.

Gospodarski krog opozarja tudi na nekonkurenčnost pri cenah energije, kar pomembno poslabšuje še nov sistem obračunavanja omrežnin. Gospodarski krog zato poziva k nujnim spremembam na področju novega sistema obračunavanja omrežnin, ki predvsem industriji, ki dela 24 ur 7 dni na teden, ne omogoča prilagajanja in bo zato močno povišal stroške poslovanja, prilagajanja pa ne omogoča tudi storitvenim dejavnostim, kot sta trgovina in gostinstvo. Potrebne so spremembe, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost obračunavanja omrežnin predvsem za gospodarske subjekte, kar bo omogočilo podjetjem lažje prilagajanje energetski porabi.

Na področju delovnopravne zakonodaje podjetja še vedno čakajo na prepotrebne spremembe evidenc delovnega časa, ki so trenutno preveč birokratske in povzročajo nepotrebne administrativne ovire za podjetja. Namesto pretirane administracije bi bilo bolj smiselno okrepiti nadzor na terenu, s čimer bi zagotovili večjo učinkovitost in skladnost z zakonodajo.

Glede zaposlovanja tujcev, kjer je Gospodarski krog pozdravil podaljšanje začasne ureditve, uvedene z interventnim zakonom, do konca decembra 2024, je potrebno še naprej izboljševati postopke. Nujna je dodatna nadgradnja sistema, ki bo tujim delavcem omogočala tudi opravljanje prevozov v tujini v času napotitve, s čimer bi se podjetjem olajšalo poslovanje na mednarodnem trgu in okrepilo konkurenčnost Slovenije.

Hkrati je ključnega pomena vzpostavitev učinkovite in sodobne davčne uprave ter dolgoročno predvidljive gospodarske politike, ki bo omogočila stabilno in konkurenčno okolje za tuje in domače vlagatelje.

Gospodarski krog sestavlja 17 gospodarskih in kmetijskih združenjih in organizacij v Sloveniji.

VIR: OZS