Ministrstvo za okolje in prostor odločno zavrača trditve nekaterih medijev, da naj bi Predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2) omogočil kateremukoli podjetju prevzem ravnanja z odpadno embalažo.
Ljubljana, 2. 3. 2022 - Ministrstvo za okolje in prostor odločno zavrača trditve nekaterih medijev, da naj bi Predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2) omogočil kateremukoli podjetju prevzem ravnanja z odpadno embalažo. Nasprotno.
ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določa zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato predelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg. Tako ne bo več možnosti za sprenevedanje in neodgovorno ravnanje, saj bo organizacija samostojno odgovorna za določen masni tok.
Dosedanji sistem, v katerem so lastniki organizacij predelovalci in ne proizvajalci in v katerem tako kapitalsko obvladovane organizacije med seboj tekmujejo za tržni delež s ciljem čim večjega dobička, je v popolnem nasprotju z ureditvijo v spremembi Direktive o odpadkih. Ta zahteva, da nosijo proizvajalci vse stroške, vendar morajo biti ti čim nižji, da se v primeru, da za njihove odpadke skrbi organizacija, obdelava odpadkov obdelovalcem oddaja na pregleden način, da proizvajalci za izpolnjevanje svojih obveznosti ustanovijo organizacijo, pri čemer pa je naloga te organizacije, da skrbi za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški, in ne za čim večji dobiček.
Glavne značilnosti predlagane ureditve so:
- da proizvajalci za izpolnjevanje svojih obveznosti ustanovijo organizacijo,
- jasna ločitev organizacije in obdelovalcev odpadkov (ti ne smejo imeti kapitalske udeležbe v organizaciji),
- neprofitnost organizacije,
- organizacija opravlja naloge za proizvajalce, vendar pa deluje tudi v javnem interesu (doseganje okoljskih ciljev) ter
- ena organizacija za eno vrsto masnega toka odpadkov.
Dosedanji sistem, ki je omogočal več organizacij, se v praksi namreč izigrava. Sistem z eno organizacijo tega ne bo več omogočal, bojazen, da bodo zaradi zgolj ene organizacije stroški za proizvajalce višji, pa je odveč, saj bodo organizacijo upravljali proizvajalci sami.
Direktiva o odpadkih, ki ureja PRO, favorizira eno organizacijo za en tok odpadkov; dopušča sicer tudi več organizacij, vendar le pod pogojem, da država ustanovi dodatni organ, ki nadzoruje več organizacij.
Zakona o varstvu okolja (ZVO2) predstavlja sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov, kot tudi zaradi prenosa direktive Evropske unije v slovensko zakonodajo. Predlagani zakon daje pravno podlago, s pomočjo katere bo Slovenija lažje dosegla ambiciozne okoljske cilje. Z novim zakonom o varstvu okolja se uvaja tudi učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
Zakon zajema vse dele okolja (zrak, vode, ohranjanje narave itd.) in instrumentalne pristope varovanja okolja (načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanje itd.). Uveljavlja temeljna načela in pristope za vso zakonodajo z okoljskega področja ter daje podlago za podzakonske akte. Predlagani zakon na novo celovito ureja ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Sistem PRO moramo uvesti zaradi prenosa spremenjene direktive o odpadkih. Odločitev o tem ni prepuščena ministru za okolje oziroma vladi. Če Slovenija sistema PRO ne implementira, bo deležna visokih kazni s strani Evropske komisije.
Trenutni sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z odpadno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Komunalna odpadna embalaža se kopiči v skladiščih izvajalcev javnih služb, saj odgovorna podjetja ne izvajajo obveznosti odvoza. Slovenija je za odvoz nakopičene embalaže v letih 2020 in 2021 plačala več kot 12 milijonov evrov, po prvem interventnem zakonu pa še dodatne tri milijone evrov.
Ključni namen predlaganega ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
S predlaganim zakonom država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, »onesnaževalec plača« in »proizvajalčeva razširjena odgovornost«. Z novim zakonom bi rešili problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij. Slovenija bi se tako končno pridružila okoljsko najbolj naprednim državam v svetu in s tem izpolnila tudi zahteve Evropske komisije.
Predlagani zakon bo postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem PRO, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen bo ZVO-2, kot že poudarjeno, za vsak masni tok odpadkov določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato predelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg. Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev, kar dokazujejo tako dobre prakse v številnih tujih državah, kot tudi trije obstoječi masni tokovi pri nas. Že sedaj imamo v Sloveniji na področju odpadnih gum, izrabljenih vozil ter odpadnih fitofarmacevtskih sredstev zgolj eno organizacijo, ki je doslej svoje obveznosti vselej korektno opravila, zaradi česar ni bilo nikakršnih zapletov.
Poleg vpeljave PRO, ki je osrednji namen ZVO-2, ta prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU. Med novostmi iz zakona je tudi nova ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih, ukrepanje pa bo potekalo po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče. Prenovljena pa je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega dovoljenja; med drugim je natančneje določena vloga mnenjedajalcev in javnosti v tem postopku.
PR - Ministrstvo za okolje in prostor
ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določa zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato predelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg. Tako ne bo več možnosti za sprenevedanje in neodgovorno ravnanje, saj bo organizacija samostojno odgovorna za določen masni tok.
Dosedanji sistem, v katerem so lastniki organizacij predelovalci in ne proizvajalci in v katerem tako kapitalsko obvladovane organizacije med seboj tekmujejo za tržni delež s ciljem čim večjega dobička, je v popolnem nasprotju z ureditvijo v spremembi Direktive o odpadkih. Ta zahteva, da nosijo proizvajalci vse stroške, vendar morajo biti ti čim nižji, da se v primeru, da za njihove odpadke skrbi organizacija, obdelava odpadkov obdelovalcem oddaja na pregleden način, da proizvajalci za izpolnjevanje svojih obveznosti ustanovijo organizacijo, pri čemer pa je naloga te organizacije, da skrbi za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški, in ne za čim večji dobiček.
Glavne značilnosti predlagane ureditve so:
- da proizvajalci za izpolnjevanje svojih obveznosti ustanovijo organizacijo,
- jasna ločitev organizacije in obdelovalcev odpadkov (ti ne smejo imeti kapitalske udeležbe v organizaciji),
- neprofitnost organizacije,
- organizacija opravlja naloge za proizvajalce, vendar pa deluje tudi v javnem interesu (doseganje okoljskih ciljev) ter
- ena organizacija za eno vrsto masnega toka odpadkov.
Dosedanji sistem, ki je omogočal več organizacij, se v praksi namreč izigrava. Sistem z eno organizacijo tega ne bo več omogočal, bojazen, da bodo zaradi zgolj ene organizacije stroški za proizvajalce višji, pa je odveč, saj bodo organizacijo upravljali proizvajalci sami.
Direktiva o odpadkih, ki ureja PRO, favorizira eno organizacijo za en tok odpadkov; dopušča sicer tudi več organizacij, vendar le pod pogojem, da država ustanovi dodatni organ, ki nadzoruje več organizacij.
Zakona o varstvu okolja (ZVO2) predstavlja sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov, kot tudi zaradi prenosa direktive Evropske unije v slovensko zakonodajo. Predlagani zakon daje pravno podlago, s pomočjo katere bo Slovenija lažje dosegla ambiciozne okoljske cilje. Z novim zakonom o varstvu okolja se uvaja tudi učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
Zakon zajema vse dele okolja (zrak, vode, ohranjanje narave itd.) in instrumentalne pristope varovanja okolja (načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanje itd.). Uveljavlja temeljna načela in pristope za vso zakonodajo z okoljskega področja ter daje podlago za podzakonske akte. Predlagani zakon na novo celovito ureja ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Sistem PRO moramo uvesti zaradi prenosa spremenjene direktive o odpadkih. Odločitev o tem ni prepuščena ministru za okolje oziroma vladi. Če Slovenija sistema PRO ne implementira, bo deležna visokih kazni s strani Evropske komisije.
Trenutni sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z odpadno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Komunalna odpadna embalaža se kopiči v skladiščih izvajalcev javnih služb, saj odgovorna podjetja ne izvajajo obveznosti odvoza. Slovenija je za odvoz nakopičene embalaže v letih 2020 in 2021 plačala več kot 12 milijonov evrov, po prvem interventnem zakonu pa še dodatne tri milijone evrov.
Ključni namen predlaganega ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
S predlaganim zakonom država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, »onesnaževalec plača« in »proizvajalčeva razširjena odgovornost«. Z novim zakonom bi rešili problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij. Slovenija bi se tako končno pridružila okoljsko najbolj naprednim državam v svetu in s tem izpolnila tudi zahteve Evropske komisije.
Predlagani zakon bo postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem PRO, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen bo ZVO-2, kot že poudarjeno, za vsak masni tok odpadkov določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato predelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg. Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev, kar dokazujejo tako dobre prakse v številnih tujih državah, kot tudi trije obstoječi masni tokovi pri nas. Že sedaj imamo v Sloveniji na področju odpadnih gum, izrabljenih vozil ter odpadnih fitofarmacevtskih sredstev zgolj eno organizacijo, ki je doslej svoje obveznosti vselej korektno opravila, zaradi česar ni bilo nikakršnih zapletov.
Poleg vpeljave PRO, ki je osrednji namen ZVO-2, ta prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU. Med novostmi iz zakona je tudi nova ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih, ukrepanje pa bo potekalo po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče. Prenovljena pa je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega dovoljenja; med drugim je natančneje določena vloga mnenjedajalcev in javnosti v tem postopku.
PR - Ministrstvo za okolje in prostor
