Junijska poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih je bila za petino nižja kot lani in celo za desetino nižja kot v času prvega vala pandemije covida-19 (junij 2020).
Ljubljana, 26. julij 2023 - Junijska poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih je bila za petino nižja kot lani in celo za desetino nižja kot v času prvega vala pandemije covida-19 (junij 2020). Julijski podatki o razpoloženju v evropskem in slovenskem gospodarstvu pomenijo poglabljanje negativnih trendov v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih.
Poraba električne energije v slovenskem gospodarstvu (brez gospodinjstev) se še naprej močno znižuje, kar nakazuje na znatno ohlajanje gospodarstva v 2. četrtletju. Tako junija kot v 2. četrtletju 2023 je bila medletna poraba električne energije nižja za dobrih 9 % kot v enakem predhodnem obdobju. To je bil večji padec porabe kot v 4. četrtletju 2022 (-8 %) ali 1. četrtletju 2023 (-6 %). V predelovalnih dejavnostih, ki zaradi narave dejavnosti (proizvodnja, ki potrebuje energijo) predstavljajo skoraj polovico porabljene količine energije v gospodarstvu, je bila junijska poraba medletno nižja za petino (-20 %), v 2. četrtletju pa za 14 %. Tako visokega padca porabljene količine energije ne moremo pripisati več peščici večjih porabnikov. Opazen je splošen upad proizvodnje v glavnini dejavnosti (podatki so na voljo do maja), ki se bo v juniju zelo verjetno še poglobil, saj je bil majski padec porabljene količine električne energije (-10 %) pol nižji. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se tudi v juliju slabša, in sicer že sedmi zaporedni mesec. V juliju je tako doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 30 mesecih. Poleg ohlajanja rasti v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini na drobno zaznavamo od marca naprej izrazit upad razpoloženja v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo največji delež dodane vrednost v slovenskem gospodarstvu (22 %). V teh je bila vrednost razpoloženja 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem oziroma najnižja po juliju 2020. Slabšo sliko v mesecu juliju potrjujejo tudi anketni podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra, ki zaradi integrirane narave verig vrednosti v proizvodnji vpliva na poslovanje slovenskih industrijskih podjetij. Kazalnik tekoče proizvodnje je bil v mesecu juliju zelo blizu vrednosti ob izbruhu pandemije (38-mesečno dno) pri vrednosti 42,9. Knjiga naročil se še naprej krči, kar povzroča manjšo potrebo po zalogah proizvodov pri evropskih proizvajalcih, kar bo imelo neposreden učinek na manjši obseg naročil v slovenskih podjetjih.
VIR: GZS
Poraba električne energije v slovenskem gospodarstvu (brez gospodinjstev) se še naprej močno znižuje, kar nakazuje na znatno ohlajanje gospodarstva v 2. četrtletju. Tako junija kot v 2. četrtletju 2023 je bila medletna poraba električne energije nižja za dobrih 9 % kot v enakem predhodnem obdobju. To je bil večji padec porabe kot v 4. četrtletju 2022 (-8 %) ali 1. četrtletju 2023 (-6 %). V predelovalnih dejavnostih, ki zaradi narave dejavnosti (proizvodnja, ki potrebuje energijo) predstavljajo skoraj polovico porabljene količine energije v gospodarstvu, je bila junijska poraba medletno nižja za petino (-20 %), v 2. četrtletju pa za 14 %. Tako visokega padca porabljene količine energije ne moremo pripisati več peščici večjih porabnikov. Opazen je splošen upad proizvodnje v glavnini dejavnosti (podatki so na voljo do maja), ki se bo v juniju zelo verjetno še poglobil, saj je bil majski padec porabljene količine električne energije (-10 %) pol nižji. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se tudi v juliju slabša, in sicer že sedmi zaporedni mesec. V juliju je tako doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 30 mesecih. Poleg ohlajanja rasti v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini na drobno zaznavamo od marca naprej izrazit upad razpoloženja v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo največji delež dodane vrednost v slovenskem gospodarstvu (22 %). V teh je bila vrednost razpoloženja 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem oziroma najnižja po juliju 2020. Slabšo sliko v mesecu juliju potrjujejo tudi anketni podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra, ki zaradi integrirane narave verig vrednosti v proizvodnji vpliva na poslovanje slovenskih industrijskih podjetij. Kazalnik tekoče proizvodnje je bil v mesecu juliju zelo blizu vrednosti ob izbruhu pandemije (38-mesečno dno) pri vrednosti 42,9. Knjiga naročil se še naprej krči, kar povzroča manjšo potrebo po zalogah proizvodov pri evropskih proizvajalcih, kar bo imelo neposreden učinek na manjši obseg naročil v slovenskih podjetjih.
VIR: GZS
