Po močnem popandemičnem okrevanju v minulih letih občutno zmanjšanje zunanje menjave in ohlajanje domače potrošnje vodita k umiritvi letošnje rasti BDP v Sloveniji na 1,3 odstotka.

20.12.2023 / Sporočilo za javnost

Po močnem popandemičnem okrevanju v minulih letih občutno zmanjšanje zunanje menjave in ohlajanje domače potrošnje vodita k umiritvi letošnje rasti BDP v Sloveniji na 1,3 odstotka. V naslednjih letih se bo gospodarska rast ustalila nad dvema odstotkoma. Inflacija se bo v napovednem obdobju postopoma spuščala, vendar bo vztrajala nad ciljem denarne politike in bo kljub zmanjševanju razkoraka do povprečja evrskega območja tega še naprej presegala. Na trgu dela se bo ob njegovi tesnosti rast zaposlenosti upočasnila, rast plač pa bo ostala visoka in bo presegala rast produktivnosti.

V Banki Slovenije smo pripravili novo napoved gospodarskih gibanj, v kateri pričakujemo, da bo letošnja gospodarska rast znašala 1,3 odstotka, v naslednjih treh letih pa se bo z večanjem realnih dohodkov gospodinjstev in zunanjega povpraševanja ustalila nad dvema odstotkoma (2024: 2,2 odstotka, 2025: 2,3 odstotka, 2026: 2,5 odstotka), vendar bo ob nizki rasti investicij in tesnem trgu dela ostala pod dolgoročnim potencialom.

V napovednem obdobju bo h krepitvi gospodarske rasti pomembno prispevala večja zasebna potrošnja, ki bo ob visoki zaposlenosti in umirjanju inflacije temeljila na realni rasti razpoložljivega dohodka in izboljšanem zaupanju gospodinjstev. Postopoma se bo krepilo tudi tuje povpraševanje. Rast zunanje menjave bo ob usihanju učinkov odpiranja gospodarstva po pandemiji posledica ponovne vzpostavitve predpandemičnega ravnotežja med trgovino z blagom in storitvami ter nadaljnjega izboljševanja ponudbenih dejavnikov. V nasprotju s končno potrošnjo in zunanjo trgovino bo rast investicij v napovednem obdobju nižja od trenutne, a bo kljub vplivu preteklih dvigov obrestnih mer in prehodu na novo večletno finančno perspektivo EU njihova raven ostala visoka, tudi zaradi naložb v obnovo gospodarstva po poplavah.

Z vztrajajočo tesnostjo na trgu dela in počasnejšo gospodarsko rastjo se bo rast zaposlenosti upočasnila, rast plač pa bo ostala visoka. Letos bo rast zaposlenosti znašala 1,2 odstotka, v obdobju 2024–2026 pa se bo ustalila pri 0,5 odstotka. Nominalna rast plač bo letos dosegla 11,5 odstotka, v povprečju preostalega napovednega obdobja pa bo kljub postopnemu umirjanju presegala 5 odstotkov.

Skladno s krepitvijo stroškov dela bo zniževanje inflacije v Sloveniji v napovednem obdobju zgolj postopno. Realna rast plač bo v povprečju obdobja 2024–2026 presegala rast produktivnosti, kar bo ohranjalo povišane rasti cen, zlasti storitev. Pričakujemo, da bo inflacija v celotnem napovednem obdobju ostala nad dvoodstotnim ciljem denarne politike in nad povprečjem evrskega območja. Glede na napovedi bo v povprečju letošnjega leta znašala 7,2 odstotka, naslednje leto 3,0 odstotka, v letih 2025 in 2026 pa 3,1 odstotka oziroma 2,1 odstotka.

Napoved spremljajo negotovosti, ki so pri inflaciji še vedno nekoliko usmerjena navzgor. Ker je rast plač v Sloveniji ena najvišjih v evrskem območju, bi ob šibkejši rasti produktivnosti od predvidene lahko vodila v močnejši prenos v končne cene. To bi se odrazilo v stroškovnih pritiskih na proizvodnjo in izgubljanju izvozne konkurenčnosti gospodarstva. Z vidika povpraševanja dodatna tveganja za višjo inflacijo in hkrati večjo gospodarsko rast predstavljajo še vedno obsežna privarčevana sredstva gospodinjstev, ki bi se ob izboljšanju zaupanja lahko sprostila preko večje potrošnje in stanovanjskih investicij.

VIR: BS

Editor