Komorni zbor KGBL se je v mednarodnem prostoru uveljavil kot promotor del mlade slovenske skladateljske generacije. V svojem kurikulumu pa ima poleg Brahmsovega Nemškega rekviema tudi sodelovanje pri izvedbi Mendelssohnovega Elije v Tajpeju  poleti 2023 in leto poprej Mozartovega Rekviema v Budimpešti. Poleg svetovno uveljavljenega dirigenta Stojana Kureta, ki ga je zbor ob svoji 10. obletnici povabil kot gostujočega dirigenta pri izvedbi tega zahtevnega in muzikalno dovršenega dela, bodo pri projektu sodelovali perspektivni in že uveljavljeni mladi glasbeniki.  

VSTOP NA KONCERTE JE PROST. VABLJENI!

Sopranistka Pia Novak

Baritonist Martin Kozjek

Pianistki Lara Oprešnik in Rebeka Dobravec

Dirigent

Maestro Stojan Kuret

Johannes Brahms (1833–1897) 

NEMŠKI REKVIEM, op. 45 

Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi 

Kajti vse meso je kot trava 

Gospod, daj mi spoznati moj konec 

Kako ljuba so tvoja bivališča 

Tudi vi ste zdaj žalostni 

Saj nimamo tu stalnega mesta 

Blagor mrtvim

Sopranistka Pia Novak, rojena leta 2003, je študentka Državne univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Mannheimu v Nemčiji, kjer trenutno študira petje v razredu Snežane Stamenković. Svojo glasbeno pot je začela pri 6-ih letih na Glasbeni šoli Lendava, kjer je zaključila smer kitaro in klavir, hkrati pa je obiskovala tudi ure petja pri prof. Nini Dominko. Svojo pot je nato nadaljevala v Ljubljani na Konservatoriju za glasbo in balet, smer petje pod mentorstvom Tatjane Vasle. Pia s svojim glasom, muzikalnostjo ter predanostjo petju uspešno koncertira in dosega izjemne dosežke doma in v tujini, redno pa se udeležuje tudi domačih in mednarodnih pevskih seminarjev. Zelo mlada je izkusila čar opernega odra v Operni hiši Ljubljana, kjer je v Mozartovi Čarobni piščali nastopila v vlogi Prvega dečka. Je tudi dobitnica glavne vloge Gerde v M. Kingovi sodobni operi Snežna kraljica v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča v Cankarjevem domu. Kot najmlajša udeleženka v zgodovini mednarodnega enomesečnega opernega tečaja v Beeskowu v Nemčiji, je prejemnica Jutta Schleger štipendije. V letu 2021 je bila uspešna na razpisu “Mladi upi” Zavarovalnice Triglav, ki je namenjen mladim nadarjenim posameznikom za razvoj svojega talenta. Je dobitnica Škerjančeve nagrade za izjemne dosežke dijakov in Županovega priznanja občine Lendava, za izjemne dosežke na področju kulture.

Baritonist Martin Kozjek (1999) se je po končani nižji glasbeni šoli v Domžalah, kjer je igral trobento pri prof. Miranu Juvanu, kasneje odločil za solopetje. Leta 2016 je opravil sprejemni preizkus za petje na nižji glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in bil sprejet v razred prof. Tatjane Vasle. Leto kasneje pa je uspešno opravil še sprejemni preizkus za srednjo stopnjo v isti izobraževalni ustanovi. Leta 2018 je prejel prvo nagrado ter zlato priznanje na 47. TEMSIG-u, prav tako pa si je prislužil posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbo slovenskega skladatelja. Istega leta je uspešno opravil maturo iz petja z odliko. Študij petja je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Robavsu in trenutno zaključuje prvo stopnjo dodiplomskega študija. Tekom akademskega izobraževanja je prejel več priznanj in nagrad, med drugimi prvo nagrado in posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja na mednarodnem tekmovanju Aegis Carminis leta 2021, leto kasneje pa je prejel zlato priznanje na 51. TEMSIG tekmovanju. Leta 2022 so v okviru akademije izvedli baročno opero Agrippina G. F. Händla, kjer se je kot baritonist  izkazal v vlogi Palanta. Aktivno se je udeležil kar nekaj pevskih seminarjev pri uglednih domačih in tujih pevcih, kot so prof. Marianna Váradi, prof. Snežana Nena Brzaković ter basbaritonist Marko Fink. Kot solist redno prepeva doma in v tujini na različnih abonmajskih koncertih in festivalih s številnimi komornimi zborovskimi sestavi, kot so komorni zbor konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, mešani pevski zbor Glasbene matice, komorni zbor Vikra, zbor Slovenske filharmonije, kjer je trenutno tudi zaposlen. Sodeloval pa je tudi z inštrumentalnimi sestavi, kot so Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Godba Domžale, Slovenski godalni sekstet ter godalni komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani.

Pianistka Rebeka Dobravec (2000) je glasbeno izobraževanje pričela pri Evi Kozlevčar in Tadeju Horvatu, leta 2018 pa je z vsemi točkami opravila sprejemne preizkuse za Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer od tedaj študira klavir v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Pogosto nastopa kot solistka in kot članica različnih komornih skupin. V letih 2016 in 2020 se je predstavila v ciklu Ob klavirju, posnetki njenega igranja na koncertih pa so bili predvajani tudi v oddajah radia ARS. Od leta 2019 z Nežo Nahtigal in Taro Korica igra v klavirskem Triu TRN, s katerim so bile izbrane za nastope v sklopu ciklov Solo e da camera, GM oder in GML. Na mednarodnem virtualnem tekmovanju OPUS 2021 so osvojile drugo nagrado, na mednarodnem tekmovanju Ilmari Hannikainen 2023 na Finskem, pa so prišle do polfinala. Predstavile so se tudi v Bruslju, na Dunaju ter v Italiji, kjer so koncertirale v sklopu festivalov Nei Suoni Dei Luoghi 2023 in Musica Pordenone 2024. Od leta 2021 sodeluje tudi z bas-baritonistom Dimitrijem Savićem, s katerim sta junija 2022 osvojila drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju SGSM v kategoriji samospevi, kasneje istega leta pa izvedla več koncertov v sklopu ciklov Glasbene matice Ljubljana, GML ter Simfonic Voices. Poleg omenjenih stalnih zasedb redno koncertira kot klavirska spremljevalka z mnogimi inštrumentalisti in pevci. V letošnji sezoni se je že predstavila s Pio Brodnik, Markom Finkom, Sabino Gruden, Saro Hartman, Talito Sofijo Komelj in drugimi. Od decembra 2023 kot korepetitorka sodeluje tudi s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Je dolgoletna aktivna članica Komornega zbora KGBL, ki ga vodi Ambrož Čopi, s katerim se udeležuje turnej in tekmovanj po celem svetu (poleti 2023 so obiskali Francijo, Italijo, Tajvan). Zaradi svojih dosežkov je od leta 2018 štipendistka Mestne Občine Ljubljana.

Pianistka Lara Oprešnik je z igranjem klavirja začela pri sedmih letih v razredu prof. Monike Vehovec v Glasbeni šoli Velenje. Hkrati je igrala tudi violino v razredu prof. Igorja Ulokina. Srednjo stopnjo je začela v razredu prof. Jožice Grebenšek in z odliko zaključila v razredu prof. Jerneje Grebenšek kot Najdijakinja Umetniške gimnazije Velenje. Leta 2021 je z najvišjo oceno diplomirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. dr. Milane Černjavske, leta 2019 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Hinka Haasa. Septembra 2023 je z Diplomo summa cum laude magistrirala v razredu prof. Rubna Dalibaltayana na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V januarju 2024 je s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedla Gershwinovo Rapsodijo v modrem, z orkestrom Slovenske filharmonije pa Skrjabinov klavirski koncert. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Mihail Jora Filharmoničnim orkestrom iz Bacaua in Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje. Za izvedbo 1. Beethovnovega koncerta je prejela študentsko Prešernovo nagrado. S solističnimi recitali je koncertirala na mednarodnem Festivalu Lent, v okviru ciklov Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, Hiše kulture Celje, Glasbene mladine ljubljanske, Društva klavirskih pedagogov Epta ter tudi kot članica klavirskega dua in klavirskega tria Affettuoso. Je prejemnica številnih nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih (Dunaj, Trst, Tenerifi, Lamporecchio, Ljubljana, Gorica, Rim, Citta di Cervignano, Beograd...). Svoje znanje je izpopolnjevala pri prof. Laszlo Baranyay, Jasminka Stančul, Lovro Pogorelić, Rita Kinka, Oleg Marshev, Natascha Kudritskaya, Julia Gubaidulina…

Komorni zbor KGBL sestavlja približno 45 pevcev, ki si želijo večjih izzivov, nadgradnje vokalno tehničnih znanj in petja zahtevnejše zborovske literature na višji kakovostni ravni. Komorni zbor redno sodeluje z vokalnima pedagoginjama Edito Garčević Koželj in Tatjano Vasle. Dirigentu pri vodenju zbora pomagajo asistenti Rebeka Dobravec in Maša Prah in Lenart Ulaga. Repertoar zbora je sestavljen žanrsko in stilno raznoliko od renesanse do sodobne glasbe. Posebno pozornost pri sestavi programov je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. V zadnjih treh letih je zbor naročil skladbe eminentnim slovenskim skladateljem, kot so Lojze Lebič, Tadeja Vulc, Damijan Močnik, Črt Sojar Voglar, Peter Šavli, Andrej Makor, Tine Bec, Matej Kastelic, Klara Mlakar, Jan Triler in Federica Lo Pinto, katerih skladbe zbor z velikimi uspehi promovira na koncertnih in tekmovalnih odrih v Sloveniji in tujini. Zbor se je z velikimi uspehi predstavil na mednarodnem tekmovanju v Talinu (Estonija, 2015), kjer je v kategoriji komornih zborov dosegel drugo in med mešanimi zbori tretje mesto, na mednarodnem tekmovanju v Moskvi (Rusija, 2016) je prejel veliko nagrado, istega leta pa dosegel še prvo mesto med mešanimi zbori in bil najvišje uvrščeni zbor slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru (Slovenija, 2016). Leto 2017 je bilo za zbor posebej uspešno. Na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus Maribor je Komorni zbor KGBL bil med vrhunskimi zbori uvrščen v finale tekmovanja in dosegel drugo mesto, na mednarodnem tekmovanju v Tolosi (Španija) je v polifoniji prejel prvo mesto, v folklori pa drugo mesto. Leta 2019 je na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Corku (Irska) postal absolutni zmagovalec, med epidemijo pa je se je leta 2021 udeležil virtualnega tekmovanja World choir festival v Hongkongu (Hong Kong, 2021) in prejel zlato priznanje, na istem tekmovanju dve leti kasneje pa dve zlati priznanji in osvojen Grand prix tekmovanja – nagrada Choir of the world, dirigent pa še posebno nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja. Zbor se je uspešno predstavil na abonmajskih koncertih in festivalih po Sloveniji (Festival Arsana, Sakralni abonma, Kogojevi dnevi, Plečnik – a cappella, Sacrum convivium … ), na Festivalu Europa cantat v Ljubljani (2021) ter tujini: Stockholm (Švedska, 2016), Borja, Ordizia, Getxo, Doneztebe (Španija, 2017), Mednarodni zborovski festival Basel (Švica, 2018),  Mednarodni zborovski festival Tajpej (Tajvan, 2018) in Peking (Kitajska, 2018), Torino (Italija, 2021), Florilege Vocal de Tours (Francija, 2022), Voces of Spirit (Avstrija, 2022) in Budapest Choral Festival (Madžarska, 2023). Poleti je zbor povabljen na prestižne festivale, kot so Festival Laureates v Provansi (Francija, 2023), Taipei Choral Festival (Tajvan, 2023) in Mednarodno tekmovanje Guido D'Arezzo (Italija, 2023), kjer je predstavljal sodobno slovensko ustvarjalnost. Zbor je izdal dve zgoščenki; Credo (2018) in Timeless (2020). Zadnjo Ubi caritas et amor (2022) s skladbami Tineta Beca pa v sodelovanju z APZ Univerze na Primorskem.

Stojan Kuret se je rodil v Trstu. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer dirigiranje in zaključil še študij klavirja na Konservatoriju Giuseppe Tartni v Trstu, kjer od leta 1983 do 2022, predaval kot profesor. Njegovi zborovski začetki so neločljivo povezani z otroškim zborom Glasbene matce Trst, kjer je še kot mladostnik prepeval in kasneje leta 1974 ustanovil Mladinski pevski zbor Glasbene matce Trst (1974-1989). Ustanovil in vodil je Dekliški zbor GM Trst (1986-1991) in prav tako leta 1991 obudil in vodil Mešani zbor Jacobus Gallus Trst (do 1993). Eden vidnejših uspehov njegovega delovanja zagotovo predstavlja umetniško vodenje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani (med leti 1992 in 2002) s katerim je osvojil več velikih nagrad in kot prvi slovenski zbor tudi Veliko nagrado Evrope leta 2002 v Arezzu. Iz tega zbora je izšel tudi ženski komorni sestav ČarniCe, ki je s Kuretom izdal zgoščenko V kraljestvu palčkov, na kateri je zabeležen celoten opus za mladinski zbor skladatelja Marija Kogoja in zgoščenko So ptičice še snivale s priredbami ljudskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija, ki so nastale prav na Kuretovo pobudo. Od januarja 2003 do aprila 2005 je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija s katerim je med drugim posnel celoten zborovski opus Huga Wolfa (izdan tudi na CDju, RTV Slo, ZKP, 2020) in kantato Canti dalla prigionia Luigia Dallapiccole. Kot gostujoči profesor je predaval na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti na oddelku za zborovsko dirigiranje (pripravil celovit prerez slovenske literature na celovečernem koncertu z zborom akademije) in na Akademiji Jozepsa Vitolsa v Righi kjer je prav tako z zborom akademije ter z državnim zborom Latvija pripravil in izvedel celovečerni koncert posvečen Gallusu in slovenski sodobni literaturi (Krek, Lebič, Merkù in Čopi). Lani še na baskovski glasbeni akademiji Musikene v San Sebastianu-Donostia, na oddelku za zborovsko dirigiranje. Kot predavatelj sodeluje na zborovodskih seminarjih doma in v tujini in je redni član žirij najprestižnejših mednarodnih zborovskih in dirigentskih tekmovanj. Leta 1984 je prejel Gallusovo plaketo, za izjemne dosežke na zborovovskem področju (z Mladinskim zborom Glasbene matice Trst). Leta 2002 je prejel plaketo mesta Ljubljan in leta 2002 zlato priznanje JSKD za ustvarjalno vodenje APZ-ja. Njegovega poustvarjalna pot se je še razvila in strmo povzpela z vodenjem komornega moškega zbora Vokalna akademija Ljubljana, ki ga je soustanovil leta 2008. Zbor je že v prvem letu delovanja osvojil Veliko nagrado v italijanskem Arezzu in leta 2010 v Varni še Veliko nagrado Evrope. Leta 2011 je prejel v Arezzu prestižno nagrado za izjemne dosežke v zborovski glasbi Guidoneum award 2011. Leta 2012 je za prejel Nagrado Prešernovega sklada in je dobitnik Zlate Plakete JSKD (2019), za življensko delo z zbori.

PREVOD 

Blagor žalostnim, 

kajti potolaženi bodo. 

Tisti, ki sejejo s solzami, 

žanjejo z vriskanjem. 

Odhaja, odhaja z jokom, 

ko nosi seme za setev;  

prihaja, prihaja z vriskanjem, 

ko nosi svoje snope. 

Kajti vse meso je kot trava,  

in vse njegovo veličastvo 

kot cvet trave.  

Trava ovene, 

cvet se osuje. 

Zato, bratje, 

potrpite do Gospodovega prihoda! 

Glejte, poljedelec pričakuje 

dragocen sad zemlje 

in potrpežljivo čaka, 

dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 

Gospodova beseda pa ostane na veke.

Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili  

in prišli s pesmijo na Sion. 

Nad njihovo glavo bo večno veselje,  

žalost in vzdihovanje 

bosta zbežala. 

Gospod, daj mi spoznati moj konec, 

kolikšna je mera mojih dni, 

spoznati hočem, kako sem minljiv. 

Glej, moje dni si dal le pedenj dolge,  

moj čas je kakor nič pred tabo;  

vse je le dih, vsak pokončen človek. 

Le kot podoba hodi mož okrog, 

za prazen nič hrumijo, 

kopiči, a ne ve, kdo bo pobiral. 

In zdaj, kaj naj upam, o Gospod?  

Moje pričakovanje velja tebi. 

Duše pravičnih pa so v Božji roki  

in nobeno trpljenje jih ne bo zadelo. 

Kako ljuba so tvoja bivališča, 

Gospod nad vojskami! 

Moja duša hrepeni, celo medli 

po Gospodovih dvorih, 

moje srce in moje meso vriskata 

k živemu Bogu. 

Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hiši: 

še te bodo smeli hvaliti. 

Tudi vi ste zdaj žalostni. 

Toda spet vas bom videl 

in vaše srce se bo veselilo 

in veselja vam nihče ne bo vzel. 

S svojimi očmi poglejte, 

kako malo sem se trudil, 

pa sem našel zase velik počitek. 

Kakor mati tolaži svojega otroka,  

tako vas bom jaz tolažil. 

Saj nimamo tu stalnega mesta, 

ampak iščemo prihodnje. 

Glejte, skrivnost vam povem: 

vsi ne bomo zaspali, 

vsi pa bomo spremenjeni, 

hipoma, kakor bi trenil z očesom, 

ob glasu poslednje trobente. 

Zadonela bo namreč 

in mrtvi bodo vstali nepropadljivi 

in mi bomo spremenjeni. 

Tedaj se bo izpolnila beseda,  

ki je zapisana: 

Smrt je použita v zmagi. Smrt, 

kje je tvoje želo? 

Pekel, kje je tvoja zmaga?

Vreden si, naš Gospod in Bog, 

da prejmeš slavo, čast in moč, 

ker si ustvaril vse reči, 

po tvoji volji so bivale 

in bile ustvarjene. 

Blagor mrtvim, 

ki odslej umirajo v Gospodu! 

Da, govori Duh, odpočijejo naj se 

od svojih naporov; 

kajti njihova dela gredo z njimi.

VIR: Šoup