Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev predstavila je v petek, 6. oktobra 2023, v okviru Festivala slovenskega filma predstavila Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030. Ta ima vse možnosti, da postane gonilna sila slovenske kulture in pomemben steber slovenskega gospodarstva.
Datum objave: 08.10.2023
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev predstavila je v petek, 6. oktobra 2023, v okviru Festivala slovenskega filma predstavila Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030. Ta ima vse možnosti, da postane gonilna sila slovenske kulture in pomemben steber slovenskega gospodarstva.
Na pobudo predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU) pripravila Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030. Kje so meje razvoja avdiovizualnega sektorja, če bi delovali strateško in izkoristili vse naše potenciale, je vprašanje, na katerega odgovarja študija Zveze DSFU, ki je na voljo tukaj.
Prva, celovito zasnovana študija
V okviru Festivala slovenskega filma v Portorožu se je strokovna javnost, predvsem pa ustvarjalci v AV industriji, seznanila s Strateškim načrtom za razvoj AV industrije v Sloveniji do leta 2030, ki ga je v sodelovanju z družbo Delloite Slovenija pripravila Zveza DSFU. Sledila je okrogla miza, na kateri so udeleženci razpravljali o različnih vidikih Strateškega načrta in načinih za njegovo implementacijo, posebno pozornost pa so namenili možnostim razvoja AV industrije v Sloveniji in njenem pomenu tako za slovenski kulturni prostor kot za gospodarski vidik.
Strateški načrt temelj prihodnjih aktivnosti
Na okrogli mizi so sodelovali: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) Klemen Dvornik, predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije (FPS) Petra Vidmar, predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) Matevž Luzar, podpredsednik Društva slovenskega animiranega filma Matija Šturm, režiserka, producentka in scenaristka Sonja Prosenc in direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je strnil pomen študije: »Študija neposredno odseva več kot desetletje prizadevanj za izboljšanje položaja v AV sektorju. Še več, daje mu verifikacijo v slovenski kulturni krajini in kaže na nesporen gospodarski potencial, ki ga je ta del slovenske kreativne industrije sposoben zgenerirati in realizirati.« Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da strateški načrt podlaga, zdaj pa bo na vrsti implementacija ključnih ugotovitev in prizadevanja za podporo nadaljnjemu razvoju AV sektorja v Sloveniji.
Prepoznavna kulturna vloga, gospodarska manj
Sogovorniki so na okrogli mizi med drugim ugotavljali, da je slovenska AV industrija premalo prepoznavna z mnogih vidikov, zato tudi nima primernega statusa, podpore ter na koncu pogojev za delo in razvoj. Pomembnost AV industrije je namreč v Sloveniji večinoma prepoznana z vidika njenega kulturnega pomena, medtem ko je njen gospodarski doprinos manj viden in upoštevan.
Povezanost ključ do učinkovitosti
Skozi pogovor so gosti izpostavili pomen dobre komunikacije med društvi na tem področju za večjo učinkovitost pri prizadevanjih za okrepitev AV področja. Posvetili so se tudi trenutnim trendom v AV sektorju v Sloveniji. Vsi skupaj so pozdravili dejstvo, da je strategija zdaj na mizi, da so pripravljene tudi metode za njeno uresničitev in izrazili upanje, da bodo odločevalci v njej videli to, za kar je bila izdelana - kot dobrodošlo pomoč pri odločanju in večji podpori AV industriji v Sloveniji.
Foto:STA
VIR. AIPA