Rast cen, ki jih plačujejo slovenska gospodinjstva za nakup blaga in storitev se je julija končno pričela umirjati. Mesečna inflacija je znašala 1 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (1,2 %). Blago se je v enem mesecu podražilo za 0,5 %, storitve pa za 2 %, kar odraža prenos cen energentov v storitve. Splošna raven cen je porasla najpočasneje po marcu 2022 (ko so dejansko celo upadle zaradi učinka znižanje omrežnine), v predhodnih treh mesecih (april-junij 2022) pa so naraščale po 2,4-odstotni mesečni stopnji. Kljub temu je rast cen na letnem nivoju dosegla nov lokalni rekord, saj so bile višje za 11 %. Mesečna rast cen je bila najvišja v skupini prevoza (+4,4 %), kar je odražalo rast cen goriv (50 % spremembe cen oz. 0,5 o. t.). Ob tem je potrebno izpostaviti, da so se cene goriv v zadnjih dveh tednih že močno znižale, vendar Statistični urad RS to vključi v izračun inflacije z zamikom. Precej bolj je presenetila visoka rast cen v skupini rekreaciji in kulturi (+3,1 %), kjer je bila že junijska rast cen izjemna (+3,7 %) in odraža predvsem višjo rast cen počitniških paketov. Zgolj ta postavka je prispevala h končni spremembi cen 30 % (0,3 o. t.). Podražitve storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 6,9 %) so prispevale k spremembi cen 0,2 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imeli vpliv dražja trda goriva (za 14,1 %), storitve v restavracijah in hotelih (za 1,1 %), avtomobili (za 1 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,8 %). Vse preostale podražitve so prispevale 0,3 o. t. Zaradi poletnih sezonskih razprodaj so bile cene oblačil in obutve v juliju za 8,2 % nižje kot prejšnji mesec, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 o. t. Za 0,1 o. t. je inflacijo ublažilo tudi cenejše sadje (za 4 %). Vir: Statistični urad RS

Skromna rast cen zaradi obsežnih fiskalnih intervencij
Mesečna rast cen v območju evra je v juliju porasla le za 0,1 % vendar je zaradi učinka osnove letna inflacija porasla s 8,6 % na 8,9 %, kar je nova najvišja vrednost. K skromni rasti cen je imel največji vpliv padec cen nepredelane hrane (-0,9 %) in industrijskih izdelkov (-2,2 %), medtem ko so se cene storitev povišale za 1,1 %. Cene energentov so bile višje za 0,4 %, predelane hrane, alkohola in tobaka pa za 1,4 %. Predvsem je bil presenetljiv padec cen industrijskih izdelkov, pri čemer ni jasno, kaj je botrovalo tem padcem. Med državami so bile razlike v mesečni inflaciji visoke (od 1,4-odstotne deflacije v Grčiji do 2,1-odstotne rasti cen na Nizozemskem) in so izvirale iz razlik v dinamiki različnih ukrepov, ki jih sprejemajo države, da bi zmanjšale vpliv cen energentov na potrošnjo gospodinjstev. Regulacije cen, znižanje dajatev in DDV tako vplivajo na padec cen (ko se iztečejo tudi na rast), izplačila draginjskih vavčerjev pa denimo na inflacijo praviloma nima vpliva. Vir: Eurostat.

Krčenje ameriškega gospodarstva zgolj »statistične narave«

Ameriški BDP se je v 2. četrtletju skrčil za 0,9 % na letni osnovi (to ni primerljivo z medletno spremembo, kot jo poznamo v Evropi, je pa temu blizu), medtem ko je bil v 1. četrtletju nižji za 1,6 %. Padec je bil posledica znižanja zalog (predvsem pri splošnih trgovcih in pri trgovcih z motornimi vozili), investicij v stanovanjsko gradnjo, nižje potrošnje države na federalni ravni in ravni posameznih držav (manjše potrebe zaradi pandemije). Nižje zaloge so vplivale kar za 2 o. t. nižji BDP (kot bi sicer bil), stanovanjske investicije pa denimo 0,7 o. t. Analitiki so pričakovali rast v višini 0,4 % BDP. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev povečala kot tudi izvoz, ki sta dejansko ključni komponenti kakovostne gospodarske rasti. Pri izvozu je izstopala večja rast izvoza industrijskega blaga in surovin (naftnih derivatov in plina), kot tudi hrane, krmil in pijač. Pri storitvah je izstopala rast izvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo tujih turistov v ZDA. Na strani uvoza je izstopala rast uvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo državljanov ZDA v tujini, kar je bilo posledica tako povečanja potovanj in letalskega prometa kot močnega dolarja, ki povečuje kupno moč Američanom. Znotraj potrošnje gospodinjstev so upadli nakupi blaga, povečalo pa se je trošenje storitev, še posebej v turizmu, zdravstvu in transportnih storitev. Poslovne investicije so ostale realno nespremenjene, kar odraža omahovanje zasebnega sektorja glede investicij. Posledično lahko zaključimo, da je bil padec BDP statistične narave ter so ZDA res vstopile v recesijo (dva zaporedna znižanja BDP), vendar je ta izključno tehnične narave, saj se je zaposlenost še povečala in so kakovostne komponente BDP porasle. 

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Cene uvoženih energentov v juniju zopet rekordno porasleRast BDP v Evropi v 2. četrtletju nad pričakovanjiAvstrijska podjetja se utapljajo od zalog proizvodov, nova naročila pa padajoMajska rast zaposlenosti pričakovanaMajski obseg prodaje v trgovini realno višjiPresenetljiv junijski padec v trgovini na drobnoV maju je bila rast prihodka od storitev še pozitivna, realno pa negativnaJunijski turistični podatki že presegajo leto 2019V 2. četrtletju medletni padec porabe električne energijeTudi junija anketna brezposelnost navzdolIMF kot prioriteto navaja ukrepe za boj proti inflacijiJulijski podatki iz Nemčije skrb zbujajočiNeto priseljevanje v začetku leta pod pričakovanim

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija.

Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče

PR: GZS