Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS na pobudo partnerjev projekta razglasila aprila lani, pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane.
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS na pobudo partnerjev projekta razglasila aprila lani, pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane. V Lidlu Slovenija so med drugim skovali novo besedo – hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog. Obenem je na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji zaživela kampanja Zbudi svojo hranozavest, pri kateri so sodelovali mladi modni oblikovalci, ki so oblikovali serijo trajnostnih kuharskih predpasnikov, in ambasadorji Lidla Slovenija. Glavnino dogajanja partnerji načrtujejo 23. aprila, na predvečer slovenskega dne brez zavržene hrane, in 24. aprila.
Na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno je lani Vlada RS 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu.
Odpadna hrana privede do družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic ter negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano. Med odpadki danes konča ogromna količina še vedno uporabne in sveže hrane, po podatkih SURS povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih (47 %), sledi gostinstvo (37 %), precej manj pa se je zavrže v trgovini z živili (9 %) in v proizvodnji hrane (7 %)
»Preprečevanje odpadne hrane je v luči zaskrbljujočih statistik že vrsto let pomemben del trajnostne strategije Lidla Slovenija. Z optimizacijo procesov naročanja blaga in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja si prizadevamo, da je izdelkov, ki bi jih bilo treba zavreči, čim manj, obenem pa izvajamo številne aktivnosti za večjo ozaveščenost prebivalcev Slovenije o skrbnem in preudarnem ravnanju s hrano, na primer projekt Hrana ni za tjavendan, ki letos obeležuje že deseto obletnico, podpiramo pa tudi projekt krožnega gospodarstva z Mini tovarno. Z vpeljavo nove besede hranozavest želimo v sodelovanju z drugimi pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane vzpostaviti enotno poimenovanje za ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog ter poudariti pomen premišljenega, ozaveščenega in trajnostnega življenja,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Dolgoročni cilj Lidla Slovenija in pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Partnerji verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.
Kolekcija trajnostnih modnih kuharskih predpasnikov Zbudi svojo hranozavest
V sodelovanju s štirimi mladimi slovenskimi modnimi oblikovalci, Jurijem Fidelom, Katjo Kuhar, Anito Miklavčič in Urošem Topićem, je za Lidl Slovenija nastala serija devetih modnih kuharskih predpasnikov, navdahnjena s hranozavestnim življenjskim slogom.
»Pri idejni zasnovi svojih predpasnikov sem izhajala iz lastne izkušnje in razmisleka o neporabljenih ostankih hrane. Izhodišče sem črpala iz dejanskih ostankov, ki se mi običajno pojavijo med pripravo kosila. Kose odpadne hrane sem na lasten način interpretirala skozi igrivo tekstilno ilustracijo, ustvarjeno s prešivanjem, za katero sem uporabila ostanke odpadnega tekstila. Kose tekstilne hrane sem na različne načine položila na predpasnika in ustvarila zanimivo kompozicijo, ki nas opominja, da lahko tako iz ostankov hrane kot tekstila vedno ustvarimo nekaj novega in še boljšega,« je pojasnila modna oblikovalka Anita Miklavčič.
Modne predpasnike so si v okviru ozaveščevalne kampanje Zbudi svojo hranozavest nadeli ambasadorji Lidla Slovenija, nutricionist Jernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver. Na plakatih, ki so v teh dneh zaživeli na plakatnih mestih TAM-TAM, so predstavljeni z jedmi, pripravljenimi iz potencialnih zavržkov hrane.
Celotna kolekcija predpasnikov bo predstavljena na modno-kulinaričnem dogodku, ki ga Lidl Slovenija organizira na predvečer slovenskega dneva brez zavržene hrane.
Na slovenski dan brez zavržene hrane pobudniki pripravljajo številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti o posledicah odpadne hrane
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila, bo program Ekošola za otroke tretje triade osnovnih šol izvedel Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano.
»Veseli nas, da s projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Lidlom Slovenija uspešno izvajamo že deset let, vplivamo tudi na prehranjevalne navade otrok. V projekt se vključuje vsako leto več osnovnih šol in vrtcev, številni so prav s pomočjo projekta z enostavnimi ukrepi že občutno zmanjšali količine odpadne hrane, otroke pa spodbudili k odgovornejšemu ravnanju s hrano,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo na ta dan skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo organiziralo celodnevni dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v Hiši EU. K razpravi so povabili zanimive sogovornike iz Slovenije in tujine, ki bodo predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse, med njimi tudi podjetje Lidl Slovenija. Istočasno bodo v preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana) razstavili komunikacijske plakate, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane.
VIR: Lidl Slovenija