Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede odnosa do in sprejemanja svojega telesa in razvijanja občutka lastne vrednosti. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni. Da je tako, je pokazala anketa, ki so jo februarja in marca 2022 izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. 

Anketa je pokazala, da 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poroča, da to počne pogosto. V srednji šoli je ta delež še višji, saj se kar 59 % najstnikov primerja z vplivneži in skoraj četrtina (23 %) jih to počne pogosto. 

Kadar mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se 47 % osnovnošolskim najstnikom ter 61 % srednješolcem včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato ne preseneča, da 31 % osnovnošolskih najstnikov včasih, 12 % pa pogosto svojo sliko, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri in jo drugače izboljša, da bi bil na njej videti čim boljše. Deleži med dijaki so podobni. 

Skrb vzbujajoče je, da kar tretjina (33 %) dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina (24 %). Pri fantih je nekoliko drugače, saj o spremembi videza v zadnji triadi osnovne šole razmišlja 10 % fantov, v srednji šoli pa se ta delež zmanjša na 6 %. 

Več kot polovica najstnikov (52 % v zadnji triadi osnovne šole in 58 % v srednji šoli) se strinja s trditvijo, da so slike vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, da so videti popolne, ter bi jih zato morali označiti kot neresnične. Tako se mladi ne bi počutili slabo, ker sami nimajo takega videza.  

Iz rezultatov ankete je razvidno, da na počutje najstnikov tako v osnovni kot v srednji šoli najbolj negativno vplivajo situacije na internetu, kjer se počutijo izključeni iz družbe (vrstnikov) ali so žrtve spletnega nasilja. 

Najslabše se počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev na družabnem omrežju ali aplikaciji. 53 % osnovnošolskih najstnikov in 57 % srednješolcev se v takem primeru počuti slabo. V primeru, da se nekdo norčuje iz njih na spletu, se neprijetno počuti 42 % najstnikov v osnovni šoli in 51 % v srednji. Skoraj polovica (45 % osnovnošolcev tretjega triletja in 49 % srednješolcev) se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni. Če nekdo dolgo ne odgovori na sporočilo, ki so mu ga poslali, se slabo počuti 44 % osnovnošolskih najstnikov in 42 % srednješolskih. Če pa prejmejo negativen komentar na svojo objavo na spletu je delež takih, ki se počutijo slabo med osnovnošolskimi najstniki 31 % med srednješolci pa 38 %. To, da nihče ne všečka njihove objave, povzroča slabo počutje pri 28 % vprašanih najstnikov v osnovni šoli in 36 % v srednji šoli. 

Zanimiv je še primer, kako na počutje najstnikov vpliva gledanje slik s počitnic in izletov sošolcev. Delež najstnikov, na katere to vpliva slabo, in delež, na katere vpliva dobro, sta popolnoma enaka. V obeh primerih okrog petine vprašanih, na ostale tri petine pa to nima vpliva. 

Vpliv interneta je odvisen tudi od starosti. Velika razlika po starosti se pokaže pri manku spanca zaradi uporabe interneta. Medtem ko je o tem v anketi poročalo le 37 % sedmošolcev, je pri učencih 8. razreda ta delež že 44%, pri devetošolcih 54%, pri dijakih pa kar 64 %. 

Podobno je pri strinjanju s trditvijo Na internetu so ljudje bolj nesramni in zlobni drug do drugega kot v živo. V 7. razredu se s trditvijo strinja 42 % učencev, v 8. razredu 56 %, v 9. razredu 60 %, pri dijakih pa se jih s trditvijo strinja 67 %. 

Dojemanje, da je pritisk vrstnikov na spletu velik prav tako raste s starostjo najstnikov. V 7. razredu to občuti manj kot petina učencev (17 %), v 8. razredu 28 % učencev, v 9. razredu tretjina (33 %), pri dijakih pa 36 %. 

Anketo so izvedli v okviru aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta 2022 na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Anketa je potekala v februarju in marcu 2022. Bila je dela paketa aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta, ki so ga pripravili za osnovne in srednje šole. Paket so lahko naročili učitelji, ki so želeli izpeljati aktivnost s svojimi učenci na temo varne rabe interneta. Anketo je izpolnilo 486 učencev in 246 dijakov. 

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

PR: Safe.si