(Bled, 21. marec 2024) Zaposleni v zdravstveni administraciji Slovenije so se danes zbrali na 7. konferenci Sodobna zdravstvena adminstracija. V ospredju je reforma plačnega sistema, letos tudi dodatne obremenitve zaposlenih zaradi zdravniške stavke, še vedno pa dve tretjini zaposlenih v zdravstveni administraciji ne dosega minimalne plače. 

V času stavke zdravnikov je preobremenjenost zaposlenih v zdravstveni administraciji ogromna, so se strinjale udeleženke letošnje konference.

»Medtem ko država dvema tretjinama zaposlenih v zdravstveni administraciji doplačuje razliko do minimalne plače, se v času zdravniške stavke, zaradi odpovedi terminov, tudi stiska pacientov prenaša na naša pleča, « je v uvodnem nagovoru povedala Milica Saje, predsednica Združenja zdravstvene administracije Slovenije.  

»Številne odpovedi pregledov in operativnih posegov so stiska, ne samo pacientov, temveč tudi naša. Smo prvi, ki slišimo težave pacientov. Ne čutimo zadostne podpore s strani vodstev zavodov, saj smo bili v stavko pahnjeni ob ogromnem povečanju delovnih nalog,«  še dodaja Sajetova. 

V Sloveniji je 190.000 javnih oslužbencev, od teh je približno slaba petina v zdravstvu. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije se zavzemajo za uveljavitev ključnega cilja plačne reforme;  to je, da bo prvi plačni razred enak minimalni plači. 

»Število zaposlenih v zdravstveni administraciji se, odkar se letno srečujemo na konferenci, povečuje. V začetku nas je bilo zaposlenih okoli 1.500, sedaj nas je že skoraj 2.000, pa še zmeraj premalo. Cilj sindikata, ki je največji sindikat v zdravstvu in socialnem varstvu,  ostaja kako izboljšati plače,  da lahko zadržimo ali še povečamo število zaposlenih. Za uveljavitev plačne reforme bo potrebnih 1, 3 miljarde evrov, predvideni datum uveljavitve je 1. 1. 2025. Naša stališča pa se razhajajo glede obdobja implementacije in pri vprašanju ali se v tem obdobju plačna lestvica usklajuje z inflacijo. Zahteva sindikata je usklajevanje plačne lestvice in relativno kratko obdobje za implementacijo. Želimo, da se se plačna reforma dokončno uveljavi s 1. 6. 2026,« je še dodala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Zbrane je nagovorila tudi Eva Vodnik, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje:

»Slovenski zdravstveni sistem potrebuje stalno nego, skrb in trud. Zdravstvena administracija že dolgo ni več samo tipkanje in printanje receptov, ampak je nepogrešljiv del zdravstvenega sistema. Imate prvi stik s pacientom in, v procesu zdravljenja, imate tudi zadnjo besedo. Na ministrstvu za zdravje se zavedamo, da lahko premike v zdravstvu dosežemo le skupaj, enotni.«

Vendar z odzivi Ministrstva za zdravje na aktualne težave, s katerimi se v zdravstveni administraciji srečujejo, niso zadovoljni: 

»Podajamo predlog, da se zdravstveno administrativne sodelavce in vodje iz posameznih zdravstvenih institucij vključi v projektne skupine v okviru Ministrstva za zdravje. Prepričani smo namreč, da ministrstvo nima realnega vpogleda v operativno delo te, precej velike, skupine zaposlenih,« je poudarila Slavica Keršič, vodja administracije UKC Maribor. 

Ob aktualni problematiki zdravstvene administracije, so na konferenci spregovorili tudi o timskem delu, ki je ključen element varne obravnave pacientov in o pomenu ustrezne komunikacije  s sodelavci. Ker je delo zdravstvenih administratorjev velikokrat podvrženo stresu in pritiskom, so del konference namenili tematiki preobremenjenosti in izgorelosti na delovnem mestu. Drugi dan konference si bodo udeleženci skušali odgovoriti na vprašanje kako ostati ljudje med vzponom umetne inteligence in v času digitalne preobrazbe, ter spregovorili o spoprijemanju s čustvenimi odzivi na delovnem mestu administratorke. 

###

Foto: Luka Kostadinovski

VIR: Pepermint PR