Spletne javne dražbe postajajo čedalje bolj priljubljen način za prodajo premičnin, nepremičnin in pravic, saj omogočajo enostavno, dostopno in anonimno udeležbo ter dober pregled nad ponudbo.

Spletne javne dražbe postajajo čedalje bolj priljubljen način za prodajo premičnin, nepremičnin in pravic, saj omogočajo enostavno, dostopno in anonimno udeležbo ter dober pregled nad ponudbo. Za kupce je prednost v tem, da so predmeti na spletnih dražbah podrobno opisani in predstavljeni, poleg tega pa jih lahko kupijo po zanje najvišji sprejemljivi ceni. Prodajalce prepričajo prednosti, kot so avtomatizacija, velik prihranek pri kadrih, najemu prostorov in varnostni službi ter večji dobiček. Povprečna končna prodajna cena je lahko tudi do 30 % višja od izklicne. 

Anonimnost, dostopnost, sledljivost, ekonomičnost
Prva prednost spletnih dražb je anonimnost, saj dražitelji vsaj do zaključka spletne javne dražbe ne poznajo drugih dražiteljev – med seboj se ne vidijo in se ne morejo dogovoriti za usklajeno ravnanje, kar bi vodilo do prodaje pod optimalno ceno. Proces spletne dražbe je enostaven; uporabnik lahko hitro najde predmet, se prijavi na dražbo, uredi plačilo varščine prek QR kode in dobi pravico do draženja. Poleg tega je draženje mogoče kjerkoli in kadarkoli, tudi z mobilnim telefonom, kar poveča dostopnost in s tem bazen potencialnih kupcev. Samodejno arhiviranje preteklih dražb omogoča dobro sledljivost in pregled za nazaj. Spletne dražbe, poleg ugodnih nakupov in prodaje, predstavljajo tudi ekonomičnost poslovanja, predvsem z vidika zmanjšanja prevozov na lokacije klasičnih dražb, stroških parkirnin, manj administrativnih obremenitev, najemov prostora za izvedbo dražb ... 

Zanimiva je anekdota, ki se nanaša na anonimnosti spletnih javnih dražb. Mož je za obletnico poroke želel ženo presenetiti s športnim avtomobilom – kabrioletom, ki sta si ga skupaj ogledovala ob objavi dražbe, žena pa je imela v mislih enako in je želela športni avto skrivaj kupiti za moža. Tako sta dražila drug proti drugem, ne da bi za to vedela do samega zaključka dražbe. Kako se je ta zgodba zaključila, si lahko samo mislimo, pregovorno pa lahko zaključimo, da je na koncu zmagala žena.

Kako poteka spletna dražba?
Uporabnik na spletu izbere predmet za dražbo, se prijavi in plača morebitno varščino prek mobilne spletne banke s skeniranjem QR kode. Po prejemu plačila urednik potrdi njegovo pravico do draženja. Dražba se avtomatično začne ob predhodno določenem datumu in uri ter traja do izteka predvidenega časa. Dražitelji lahko ponujajo izklicno ceno ali več, kot je določeno v objavi. Sistem preprečuje sočasne ponudbe dveh dražiteljev in zagotavlja transparentnost z dnevnikom draženja, trenutno najboljšo ponudbo ter najnižjim možnim korakom draženja. Dražitelji imajo nenehno vpogled v dogajanje, kar omogoča preprosto potrjevanje njihovih ponudb.

Prodajna cena do 30 % višja od izklicne
Podjetje Izstop d. o. o. je razvilo 2 sistema, ki delujeta na podobnem zalednem sistemu.  Na portalih sodnedrazbe.si, ki mu zaupajo sodišča (okrajna in okrožna), izvršitelji ter stečajni upravitelji in na portalu za spletne dražbe eDrazbe.si, ki mu med drugim zaupajo FURS, Stanovanjski sklad RS, SDH, UKC Ljubljana, Mestna občina Maribor, je trenutno skupaj registriranih čez 10.000 dražiteljev in 2.000 urednikov, letno pa objavijo več kot 8.000 prodaj. Povprečno razmerje med izklicno in prodajno ceno na portalu je približno 1,30, kar pomeni, da je končna prodajna cena približno 30 % višja od izklicne. Povprečno trajanje dražbe na spletu je približno 25 minut.

Ustanovitelj in tehnični direktor podjetja Izstop d. o. o., ki upravlja portal eDrazbe.si, Jernej Svetek poudarja, da se »zaupanja vredna platforma za e-dražbe ponaša z močnimi varnostnimi protokoli, pozitivnimi mnenji uporabnikov ter visoko stopnjo transparentnosti in zanesljivosti ponudnika storitev. Njena zanesljivost, varnost ter uveljavljeno zadovoljstvo uporabnikov postavljajo standarde v svetu elektronskih dražb.« 


Portal edrazbe.si je namenjen spletni objavi prodaje, oddaje ali najema premičnin, nepremičnin in pravic ter za namene nakupov, kot na primer izvedba elektronske dražbe kot del javnega naročila ali zbiranja ponudb. Prodajo, oddajo, najem ali nakup vršijo organizacije (lokalne skupnosti, država, javni zavodi, gospodarske družbe), ki imajo s skrbnikom portala sklenjeno ustrezno pogodbo. Na portalu so objavljene klasične in spletne javne dražbe ter (ne)zavezujoče prodaje z zbiranjem ponudb. Posamezna prodaja je lahko odprta (vsakdo se lahko prijavi in ob predhodnem izpolnjevanju pogojev, kot so plačilo varščine ipd. po potrditvi vloge draži), ali pa zaprta (dražijo lahko zgolj vabljeni subjekti, te objave niso vidne javnosti).

VIR: IPPR