Omilitev evropskih ciljev za električna vozila bi do leta 2040 zahtevala za tretjino več rezervnih proizvodnih zmogljivosti.

Evropa bi morala do leta 2040 zgraditi približno 150 dodatnih vršnih elektrarn oziroma zagotoviti za tretjino več rezervnih proizvodnih zmogljivosti, če bi omilila cilje za električna vozila, kaže analiza inštituta Fraunhofer ISI, pripravljena za organizacijo Transport & Environment (T&E).


49 milijonov manj električnih vozil

Študija ocenjuje posledice scenarija, v katerem bi Evropska unija omilila standarde CO₂ za avtomobile. Po tem scenariju bi bilo leta 2040 na evropskih cestah približno 49 milijonov manj električnih vozil. Manjše število električnih vozil bi zmanjšalo tudi potencial tehnologije vehicle-to-grid (V2G), ki omogoča vračanje energije iz baterij vozil v elektroenergetski sistem.

Po ocenah študije bi se med letoma 2025 in 2040 obseg novih sončnih elektrarn v EU zmanjšal za 51 gigavatov oziroma 37 odstotkov. Zaradi manjših hranilniških zmogljivosti bi se povečalo tudi omejevanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Do leta 2040 bi bilo tako vsako leto izgubljenih dodatnih šest teravatnih ur električne energije.

Scenarij z manj električnimi vozili bi po ocenah študije vodil v manj sončnih elektrarn in večje potrebe po dodatnih proizvodnih zmogljivostih. (VIR: T&E)

»Električna vozila lahko delujejo kot hranilnik presežkov sončne in vetrne energije ter jo vračajo v omrežje, ko je potrebna. Če bi znižali cilje za električna vozila, bi bilo na voljo precej manj baterijskih zmogljivosti, kar bi spremenilo ekonomiko obnovljivih virov energije in zavrlo razvoj sončnih elektrarn,« je dejal vodja področja električne energije in omrežij pri T&E Geert Decock.


Za tretjino več rezervnih zmogljivosti

Evropa bi ob manjšem številu električnih vozil potrebovala tudi 13 gigavatov dodatnih rezervnih zmogljivosti oziroma približno tretjino več kot v primeru ohranitve sedanjih ciljev. Po izračunih avtorjev študije to ustreza gradnji približno 150 vršnih elektrarn.

Znižanje ciljev bi povečalo tudi stroške razvoja omrežja. Za prilagoditve elektroenergetske infrastrukture bi bilo kot pravijo, potrebnih dodatnih štiri milijarde evrov na leto.


VIR: https://www.nas-stik.si/

Editor