torek, 23. April, 2024

novinarka Marketing Magazina

Jedro slovenske kulinarične scene je precej močnejše od hrvaške, zato so na dogodku Weekend Food Festival na Hrvaškem organizirali panel, ki je občinstvo izzval z vprašanjem, zakaj Slovenci to počejo boljše.

Obiskovalci WFF so sprva prisluhnili slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem in potem na okrogli mizi še trem uglednim slovenskim predstavnikom kulinarične dejavnosti, ki so v sproščenem pogovoru podajali širšo sliko slovenskega dogajanja in izzivov na gastronomskem področju – od nabave in distribucije hrane, proizvajalcev, cen in kuhanja do zaposlenih v restavracijah.

Gašper Puhan, podpredsednik evropskega JRE združenja in lastnik restavracije Galerije okusov, Jorg Zupan, chef v restavracijah Breg in Aftr, ter Grega Repovž, lastnik Gostilne Repovž, so kljub različnim ozadjem ugotovili, da imajo veliko skupnega. Na WFF se je zdelo, da morda prav ta dinamika in motivacija krepita slovenski gastronomski turizem.

Pred začetkom panela je Gašper Dovžan, slovenski veleposlanik na Hrvaškem, poslušalcem razložil, da želi Slovenija kot kulinarična destinacija skozi gastronomijo razvijati izkušnje za tuje in domače goste. »Izvrstno strateško lego Slovenije želimo izkoristiti tudi za razvoj gastronomije. Narava nam omogoča bogate vire, z leti pa so se dodatno okrepile tudi ambicije ljudi v tej industriji. Vsemu skupaj je sledila še močna institucionalna podpora države,« je uvodoma dejal Dovžan. »Seveda pa brez komunikacijskih akcij, promocijskih aktivacij in medijev ne bi šlo.«

Jorg Zupan je izjavil, da sestavine in dober odnos z dobavitelji predstavljajo najmanj 30 odstotkov njihovega dela in uspeha: »Šele po tej prehojeni poti se začnemo ukvarjati s kuhanjem in pozicioniranjem restavracije. V Sloveniji imamo srečo, da je vse blizu. Tudi sam imam ljubljansko tržnico in najljubše kmetije le nekaj streljajev stran. Po novem pa imamo za Aftr in Breg tudi lasten, tisočkvadraten vrt. Na njem gojimo želene rastline ter jih med seboj križamo, z njimi eksperimentiramo, jih okušamo in postavljamo nove kulinarične standarde. To je dodatna vrednost mojih restavracij, saj imamo zgodbo za goste,« opiše prednosti majhnosti Slovenije.

Repovž je dodal, da k temu prispeva tudi manj množični turizem v primerjavi z določenimi drugimi državami v regiji: »Ne predstavljam si, kako je kuhati ob večmilijonskem navalu turistov v Dalamcijo. Pri nas je namreč več kot 90 odstotkov gostov Slovencev in zdi se mi, da je to največja pohvala, ki jo lahko dobimo. Naša vas Šentjanž ima 400 prebivalcev, a večina od njih nekako živi z nami in smo kot sodobna skupna manufaktura. Včasih se počutim, kot da smo samooskrbni. To morda nismo, a sobivamo kot zelo trajnostna družba in potemtakem tudi gostilna z njeno ponudbo.« Repovž je pohvalil kader, ki je prav tako pomemben za uspeh restavracije: »Imamo izredno dobre in zveste delavce. Celotna ekipa je odvisna sama od sebe in le skupaj gremo lahko naprej. Hitro se začuti kolektivni duh. Resnično mi je žal, da je gostinstvo na repu dodatne vrednosti. Zdi se mi, da zadnjih 20 let na splošno po svetu nismo dovolj promovirali in investirali v te kadre.«

Z njim se je strinjal tudi Puhan: »Gostinstvo je bilo v globoki krizi, zadnjih nekaj let pa se dogaja preporod, za katerega se lahko zahvalimo predvsem oddajam, kot je Masterchef. Težko je slediti poslovnemu cilju, saj je na tem področju veliko izzivov, drži pa, da se jih vse boljše lotevamo. Za prihodnost si želim, da bi bilo v Sloveniji več zasebnih institucij, ki bi dodatno izobraževale kader.«

Debata se je zaključila z izkazano hvaležnostjo institucionalnim spodbudam: »Gastronomija vse več prispeva k turizmu in gospodarstvu, zato smo veseli, da nas pri delu spodbuja tudi država in tuje institucije, kot so Michelin, JRE in Gault&Millau.«

VIR: MM