Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo državnega svetnika Antona Medveda na svoji 45. seji obravnavala vplive načrtovanega začasnega trgovinskega sporazuma ter partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost.
Ljubljana, 28. december 2025 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo državnega svetnika Antona Medveda na svoji 45. seji obravnavala vplive načrtovanega začasnega trgovinskega sporazuma ter partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost.
V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki resornih ministrstev, kmetijskih organizacij, mladinskih združenj in okoljskih nevladnih organizacij, so bila izpostavljena številna tveganja, ki jasno kažejo, da bi uveljavitev začasnega sporazuma povzročila resne in dolgotrajne posledice za slovensko kmetijstvo, podeželje in prehransko varnost države.
Komisija ugotavlja, da začasni sporazum začne veljati brez predhodne ratifikacije držav članic, kar predstavlja neke vrste demokratično vrzel, ki je po izkušnji z že več let zgolj začasno veljavnim sporazumom med Evropsko unijo in Kanado še posebej zaskrbljujoča.
Komisija opozarja, da pridelava hrane v državah Mercosur poteka po standardih, ki so bistveno nižji od evropskih in slovenskih. Uporaba sredstev za varstvo rastlin, ki so v Evropi prepovedana, uporaba rastnih hormonov, manj nadzora nad antibiotiki, pomanjkljiva dobrobit živali in omejena sledljivost predstavljajo nelojalno konkurenco slovenskemu kmetijstvu, ki spoštuje visoke okoljske in zdravstvene standarde. Takšni proizvodi bi ob odprtju trga neposredno ogrozili najbolj občutljive panoge, zlasti govedorejo, perutninarstvo, čebelarstvo in živilsko-predelovalno industrijo.
Komisija opozarja tudi na širše posledice kot je slabša kakovost hrane za slovenske potrošnike, zmanjšanje samooskrbe, opuščanje kmetij, zaraščanje zemljišč, poslabšanje kulturne krajine, ogrožanje turizma ter še dodatno odvračanje mladih, ki se že danes težko odločajo za prevzem kmetije. Hkrati nevladne organizacije opozarjajo na tveganja za okolje in človekove pravice v državah Mercosur, vključno s povečanjem krčenja amazonskega pragozda.
Zaradi navedenega je Komisija sprejela stališče, da odločno nasprotuje sprejemu začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur v predlagani obliki. Sporazum ne zagotavlja enakovrednih pogojev, ne ščiti občutljivih sektorjev slovenskega kmetijstva in predstavlja resno tveganje za prehransko suverenost države.
Komisija poziva Vlado Republike Slovenije, naj na ravni institucij Evropske unije jasno zavrne začasni sporazum. Komisija meni, da je nujna predhodna celovita presoja vplivov sporazuma Mercosur (tako začasnega kot partnerskega) na slovensko kmetijstvo, okolje, prehransko varnost in razvoj podeželja.
