Pred nami je zima, ki s sabo prinaša povečano onesnaževanje zraka, povezano s kurjenjem, hkrati pa se srečujemo z energetsko krizo, ki bo verjetno pomembno vplivala na oskrbo z energenti. Posledično bi lahko številne kurilne naprave prešle na okoljsko manj prijazna goriva, kar bi vplivalo na slabšo kakovost zraka.

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času. Posebej problematično je nepravilno kurjenje in pa kurjenje z neustreznimi gorivi kot so na primer stari papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki. Oboje vodi do slabega izgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se valeč dim zadržuje v plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po celem naselju. Takšno stanje v mestu in na vasi lahko povzroči že en sam neozaveščen kurjač.
 
Preseganje delcev PM10 skoraj izključno le v kurilni sezoni

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v hladnem obdobju leta dnevno objavlja napoved ravni delcev PM10 za Slovenijo, ki je namenjena napovedovanju in ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka ter analizi epizod onesnaženja. Da do preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 prihaja skoraj izključno v kurilni sezoni, je pokazala tudi večletna kemijska analiza delcev PM10, je povedala Tanja Bolte, v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na MOP.

“V dnevih, ko je presežena mejna vrednost, se delež prispevka kurjenja lesa zviša v povprečju iz 30 na 50 odstotkov. Neugodni vremenski pogoji, kot je temperaturni obrat, preprečujejo redčenje izpustov, zato se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal”, je še dodala.

V onesnaženemu zraku so tudi rakotvorne in mutagene snovi

Zunanjemu onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi, torej vpliva na zdravje celotne populacije. V njem so prisotne različne snovi, nekatere zelo škodljive, tudi rakotvorne in mutagene, zato Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je breme bolezni, ki ga lahko pripišemo onesnaženemu zraku, primerljivo tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani in kajenju tobaka, od bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, do pljučnega raka, poudarja Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na NIJZ.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči milijone smrti in izgubljenih let zdravega življenja. Mednarodna agencija za raziskave raka ga je zaradi delcev PM10, ki nastanejo kot posledica gorenja fosilnih goriv, celo uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi.

Varno v kurilno sezono s poudarkom na samozaščiti in preventivi

Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS, je povedal, da ima letošnja kurilna sezona zaradi draginje izjemen poudarek na uporabi trdnega goriva. Opozarja, da naj vsak uporabnik upošteva, da se dimniške požare, uhajanje dimnih plinov, zastrupitve in preveliko porabo goriva zagotavlja lahko samo s pravilno uporabo in vgradnjo peči, ustreznimi dokazili o izpolnjevanju emisijskih zahtev, rednimi preventivnimi dimnikarskimi storitvami in sprotnim odpravljanjem pomanjkljivosti, na katere opozori dimnikarska družba.

V Sekciji dimnikarjev pri OZS in Komisiji za dimnikarsko dejavnost Zbornice komunalnega gospodarstva na uporabnike peči in dimnikov naslavljajo naslednje nasvete in napotke za ravnanje:
·        Vse peči naj bodo prijavljene dimnikarski družbi.
·        Če se namenite ponovno uporabiti peč, ki dalj časa ni delovala, naj pred tem dimnikarska družba opravi izredni pregled. Dimniki, čistilne odprtine in drugi deli naprav so lahko dotrajani ali pa so bili v stavbi izvedeni posegi, ki ogrožajo varnost.
·        Če na novo vgradite peč, se je koristno že pred tem posvetovati z dimnikarsko družbo, da preveri varne pogoje, po vgradnji pa mora dimnikar s prvim pregledom preveriti izpolnjevanje pogojev za varno in učinkovito delovanje.
·        Posebna pozornost je nujna v večstanovanjskih stavbah, kjer ob uporabi peči ne ogrožamo le sebe ampak tudi stanovalce nad in pod nami. Delovanje neprijavljene peči ali peči s pomanjkljivosti je lahko izjemno nevarno ravnanje.
·        Peči na tekoče in plinasto gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno očistiti, pregledati in izmeriti emisije.
·        Peči na trdno gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno pregledati, čiščenje pa se opravi od dva do štirikrat v sezoni. Pri rednem delovanju klasične peči na drva ali štedilnik, kamina itd. to lahko pomeni čiščenje na dva do tri mesece. Le s tem se prepreči morebitni dimniški požar, povečano porabo goriva in zamašitve dimnika ter peči.
·        Peči na trdno gorivo niso namenjene sežiganju odpadkov. V pečeh se lahko kuri samo zračno  suho lesno gorivo – drva, pelete in sekance.


Spodaj prilagamo tudi video primerjavi napovedi ravni delcev PM10 za Slovenijo – februarja in avgusta letos.

PR: MOP