Datum objave:

Avtor:

Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so lani skupaj v prenosno omrežje oddale kar 4.792 GWh električne energije, kar je bilo za skoraj 58 odstotkov več kot leto prej in tudi za petino več od prvotnih bilančnih napovedi.

Upravljalci slovenskih hidroelektrarn si bodo leto 2023 zagotovo zapomnili po ugodnih hidroloških razmerah, ki so jim omogočile, da so načrtovane količine električne energije dosegli že precej pred koncem leta. Hidroelektrarne na naših treh osrednjih rekah so namreč lani v prenosno omrežje oddale kar 4.792 GWh električne energije, kar je bilo za 57,8 odstotka več kot leto prej in tudi za dobrih 20 odstotkov več, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Da je bilo minulo leto hidrološko eno bogatejših, priča tudi podatek, da so Dravske elektrarne Maribor, ki so največji proizvajalec električne energije s pomočjo hidroenergije, lani za pet odstotkov presegle desetletno proizvodno povprečje. 

Vsi proizvodni objekti skupaj so sicer lani v prenosno omrežje oddali nekaj manj kot 13 TWh električne energije, od tega hidroelektrarne že omenjenih 4.792 GWh, drugi termo objekti skupaj z nuklearno Krško pa 8.164,1 GWh. Sledenje so primerjalne rezultate na letni ravni presegle za 0,3 odstotka, in sicer termoelektrarna Šoštanj z oddanih 2.682,9 GWh za 5,6 odstotka in nuklearna elektrarna Krško z oddanimi 5.323,4 GWh za 0,4 odstotka. K skupnem pokrivanju potreb je pomembnejši delež prispevala še TE-TOL, ki je lani v prenosno omrežje oddala 159,1 GWh električne energije. Pri tem gre omeniti, da medletne primerjave niso vedno povsem optimalne, saj je denimo hidroproizvodnja, kar je potrdilo tudi lansko leto, močno odvisna od hidroloških razmer v tekočem letu, proizvodnja termoelektrarn pa tudi od občasnih rednih remontov in izrednih zaustavitev proizvodnje iz različnih vzrokov. 

VIR: Naš Stik