Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V Ljubljani danes poteka strokovno srečanje namenjeno predstavitvi prednosti in razrešitvi še nekaterih odprtih vprašanj povezanih z uvajanjem novega načina obračunavanja omrežnine, ki bo začel veljati s 1. oktobrom letos.

Direktorica agencije za energijo mag. Duška Godina je uvodoma povedala, da so v zadnjem letu imeli na to temo že več kot dvajset predstavitev na različnih dogodkih in za različne deležnike, ker pa še vedno ostaja nekaj nejasnosti, v Agenciji  pozdravljajo priložnost, da pred uveljavitvijo novega sistema obračunavanja omrežnine pojasnijo še nekatera odprta vprašanja. Zato je uvodne besede namenila poglavitnim razlogom za spremembo metodologije in prednostim, ki jih prinaša nov način obračunavanja omrežnine, pri čemer sta bili ključni vodili uvajanje evropske in nacionalne zakonodaje s poudarkom na povečanju energetske učinkovitosti ter pravičnejša porazdelitev stroškov, ki nastajajo z uporabo omrežja. Ob tem je opozorila, da gre pri spremembi omrežnine le za en manjši del sprememb, ki jih bomo kot družba morali storiti v smeri racionalnejše rabe energije in zmanjšanja naše potrošnje. V vseh ključnih razvojnih evropskih in nacionalnih energetskih dokumentih se namreč napoveduje v prihodnjih letih povečana rast rabe in s tem tudi povečanja obremenitve omrežje, kar za sabo potegne tudi potrebe po dodatnem financiranju v omrežje, katerega poglavitni vir je omrežnina. Tako je v razvojnem načrtu do leta 2032 predvidenih za 3.534 milijonov evrov naložb oziroma do leta 2034 za 3.534 milijonov evrov naložb oziroma do leta 2034 zaradi predvidene podražitve ključnih komponent še za približno milijardo evrov več, kar po nekaterih izračunih kaže, da bi morali omrežnino dvigniti za 70 do 100 odstotkov S prilagajanjem odjema, izrabo energetskih skupnosti in pametnih omrežij pa je te stroške mogoče precej zmanjšati ali vsaj preložiti na poznejše obdobje. Kot je poudarila, so Agencijo pri snovanju nove metodologije vodili predvsem naslednji cilji - pravičnejša porazdelitev stroškov, ki nastajajo v omrežju, zniževanje ali zamaknitev stroškov nadgradnje in razvoja omrežij, digitalizacija procesov ter razvoj trga in storitev.
Ob tem je spomnila  da so ključne spremembe novega načina obračunavanja sezonsko in dnevno razlikovanje tarifnih postavk (dve sezoni in pet časovnih blokov), razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč, saj ta tudi najbolj vpliva na načrtovanje omrežij. Po izračunih Agencije naj se omrežnina za povprečnega gospodinjskega odjemalca ob nespremenjenih navadah na letni ravni naj ne bi spremenila, bo pa nekoliko višja v zimski in nižja v poletni sezoni, pa tudi pri poslovnih odjemalcih naj ne bi bilo drastičnih sprememb, pri čemer omrežnina, ki sicer pomeni manjši strošek pri končnem obračunu porabljene energije, tudi po uveljavitvi sprememb ostaja pod evropskim povprečjem. Mag. Duška Godina je ob tem še napovedala, da bodo sredi prihodnjega tedna vsa gospodinjstva prejela tudi posebno zloženko z osnovnimi informacijami o prenovljenem sistemu obračunavanja in odgovori na najpogostejša vprašanja, ki se ob napovedanih spremembah porajajo odjemalcem.

Mag David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga v Agenciji za energijo je v nadaljevanju predstavil priložnost za optimizacijo stroškov pri uporabi omrežja Kot je dejal, učinkovito rabo ne gre gledati le zgolj omrežninski sistem, ampak gre pri tem za širši anganžma več akterjev, pri čemer se morajo vključiti vsi od operaterjev, dobaviteljev, Agencije in ponudnikov rešitev. Pri tem gre tudi za vzpostavitev tako imenovanega opolnomočenega in ozaveščenega energetskega državljana, ki bo razlikoval med višjo in nižjo sezono in časovnimi bloki ter, da je priključna moč tista, ki narekuje potrebe po naložbah v omrežje. Kot je dejal, bo odjemalec za obvladovanje stroškov moral bolje spoznati svojo porabo, pri čemer so mu že zdaj na voljo tudi določene rešitve (Moj elektro in podobne) ali pa mu bo pri prilagajanju odjema pomagal dobavitelj. Omenil je tudi nekatere možnosti za doseganje prihrankov, kot je denimo kombinacija sončnih elektrarn s hranilniki, vključevanje na trg, sodelovanje v energetskih skupnostih, kombiniranje sončnih elektrarn z vetrnimi, optimalno dimenzioniranje proizvodnih enot, zalogovniki pri toplotnih črpalkah, prilagajanje polnjenja e-vozil in podobno.

VIR: Naš Stik