Datum objave:

Avtor:

V prvih šestih letošnjih mesecih je bilo izplačano za približno 10,7 odstotka več podpor kot v enakem obdobju lani, ob tem pa je bilo proizvedene za 23 odstotkov manj električne energije.

Letošnja prva polovica leta je bila za proizvodnjo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnih enot, ki so vključene v podporno shemo, v primerjavi z lani precej drugačna, pri čemer je na samo proizvodnjo in s tem povezana izplačila vplivalo več dejavnikom. Medtem, ko je prva precej odvisna tudi od vremenskih pogojev, pri čemer sta bili v prvih šestih letošnjih mesecih povprečna temperatura in količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, trajanje sončnega obsevanja pa nekoliko pod njim, so izplačila vezana tudi na razmere na energetskem trgu. Največji vpliv na shemo OVE in SPTE ima tako referenčna tržna cena električne energije, ki se je dvignila na 180 EUR/MWh in je negativno vplivala na vse obratovalne podpore. Hkrati pa je prišlo tudi do izrazitega dviga referenčne cene zemeljskega plina, kar se je izrazilo v velikem dvigu višin podpor za soproizvodne enote na fosilna goriva, katerih proizvodni delež je bil v prvi polovici tega leta več kot 52-odstoten. Vpliv višje cene zemeljskega plina je tako prevladal nad višjo referenčno tržno cene električne energije, posledica tega pa je ob 6,6-odstotni višji proizvodnji tega tipa, bilo kar za 15,7 milijona evrov več izplačil kot v enakem obdobju lani. 

Vsem napravam vključenim v podporno shemo je bilo tako v prvi polovici leta izplačanih nekaj več kot 58,5 milijona evrov podpor, od tega največ soproizvodnim enotam na fosilna goriva, in sicer dobrih 32 milijonov evrov. Z 29,5-odstotnim deležem jim sledijo sončne elektrarne, ki so prejele nekaj manj kot 20,5 milijona evrov in elektrarne na lesno biomaso, ki so z 6,7-odstotnim proizvodnim deležem bile deležne dobrih 2,9 milijona evrov podpor. Drugače pa je skupna proizvodnja naprav, ki so bile deležne podpor, v prvi polovici leta dosegla 355.299.399 kWh. 

VIR: Naš Stik