Med ključne pogoje razvojnega preboja Slovenije sodijo usposobljeni kadri, stabilni viri financiranja, okrepljena vlaganja v RR ter učinkovit socialni dialog, ...
Ljubljana, 23. marec 2022 – Med ključne pogoje razvojnega preboja Slovenije sodijo usposobljeni kadri, stabilni viri financiranja, okrepljena vlaganja v RR ter učinkovit socialni dialog, so se strinjali udeleženci današnjega 16. Vrha slovenskega gospodarstva. Dogodka v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer v središču razprave bil strateški dokument Horizonti prihodnosti, se je udeležilo prek 350 gospodarstvenikov, članov GZS, predstavnikov politike in drugih zainteresiranih javnosti.
V Sloveniji smo bili pred pandemijo med najuspešnejšimi v EU, je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Visoka globalna gospodarska rast je povzročila zgodovinsko najvišjo rast cen energentov in surovin, pa tudi cen predvsem pomorskega transporta ter razgalila odvisnost velikih proizvajalcev od kompleksnosti dobavnih verig. Opozoril je, da morajo biti sredstva iz NOO in nove kohezijske politike v večji meri dodeljena gospodarstvu. Horizonti prihodnosti so po njegovih besedah strateški dokument, ki predstavlja apel odločevalcem, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje in zahteva. »Stavimo na zeleni prehod, digitalizacijo in avtomatizacijo, e-mobilnost .... Le tehnološki napredek gospodarstva ohranja našo konkurenčnost napram tekmecem iz Azije. Zato smo med ključne pogoje razvojnega preboja uvrstili izobraževanje kadrov, višja vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog... Ob upoštevanju ciljev in ukrepov, ki jih definirajo Horizonti prihodnosti, lahko ustvarimo resnično trajnostno krožno gospodarstvo evropsko integrirane Slovenije – družbe znanja in blaginje,« je bil jasen predsednik GZS.
Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil za vso pomoč in solidarnost z Ukrajino, gospodarstvenikom pa posebej tudi za uspešno ukrepanje in boj v času pandemije. Realna gospodarska rast v lanskem letu je nadoknadila padec v letu 2020, rast pa kažejo tudi prve številke v letošnjem letu. »Če bomo ta tempo gospodarske rasti nadaljevali, ne bo problemov. Verjamem, da bomo ali bodo odločevalci v prihodnjih letih naredili vse s svoje strani, prav tako pa tudi vi, ki ste za krmilom.« Predloge v dokumenta Horizonti prihodnosti je označil kot pogumne, saj »kažejo na samozavest slovenskega gospodarstva«.
V zadnjega pol leta smo s skupnimi močmi oblikovali tako jasne izzive kot zavezujoče cilje in praktične ukrepi. Kot je uvodoma glede razvojnega dokumenta Horizontov prihodnosti dejalmag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, so ti zapisani tako, da bo mogoče spremljati njihovo uresničevanje.Dodal je, da mora »Slovenija z usposobljenimi, zadovoljnimi ljudmi in sodobnimi tehnologijami postati socialno-ekološko tržno gospodarstvo. V to smer so naravnani danes predstavljeni predlogi.«
Cilje zelenega prehoda, digitalizacije in reindustrializacije je predstavila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal. Poudarila je, da slovensko gospodarstvo ne le sledi viziji EU v smeri dvojnega prehoda, ampak so prav podjetja pogosto tista, ki prva zaznajo potrebo po prebojnih spremembah. Da bomo dosegli zastavljeni cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, potrebuje Slovenija zanesljivo oskrbo z energijo, hkrati mora zagotoviti lastno surovinsko oskrbo in pri tem izkoristiti potencial odpadkov in sekundarnih surovin. Uspešna digitalna preobrazba je drugi ključni izziv tako gospodarstva kot družbe. Dosegljiv cilj do leta 2030 je uvrstitev Slovenje med pet najuspešnejših držav po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe. Dodala je še, da zahteva čas digitalizacije nenehno razvijanje novih kompetenc zaposlenih, s tem pa tudi prilagajanje različnih programov izobraževanj tem novim zahtevam. Tu ima pomembno vlogo reindustrializacija, ki je posledica nuje po ponovni oživitvi nacionalnih gospodarstev in hkrati skupni evropski projekt v smeri večje odpornosti in strateške avtonomije EU. Ključnega pomena je zmanjševanje strukturnih neskladij in enakomernejši razvoj regij, izboljšanje kompetenc zaposlenih, hitro zapolnjevanje kadrovske vrzeli ter fleksibilno prilagajanje zaposlovanja tujcev. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je prikazal cilje s področja povezljivosti ter vloge države in finančnega sistema. Povezljivost vključuje tako socialni dialog, kjer si ne želi zgolj njegove oživitve, temveč dviga usposobljenost socialnih partnerjev kot internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, kjer je pomembna določitev strateških trgov in aktivnejša prisotnost na teh trgih z gospodarskimi predstavništvi. Cilj je oblikovanje konsenza pri določitvi in nastopu na prioritetnih tujih trgih. Pospeševanje mednarodne vpetosti slovenskega gospodarstva mora potekati tudi preko transporta in logistike. Kvalitetno izkoriščanje strateške pozicije na področju logistike pomeni promoviranje najhitrejše, najbolj ekonomične in najbolj ekološko sprejemljive poti za dostop do zalednih trgov. Gospodarstvo potrebuje sodobno in kakovostno infrastrukturo za nadaljnji razvoj, zato so nenehna vlaganja v izgradnjo in posodobitev infrastrukture ključna za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, kar je »prava cesta na poti v družbo prihodnosti«. Izpostavil je tudi pomen države in bančnega sistema. Pomemben dejavnik za nadaljnji preboj gospodarstva predstavljajo MSP. Nujno je spodbujanje in ohranjanje domačega lastništva MSP ter nasledstva družinskih podjetij. Zavzel se je za primerno plačno politiko, ki omogoča motivacijo in nagrajevanje zaposlenih, v čemer vidi ključ za privabljanje tujih strokovnjakov in preprečevanje bega možganov. Del tega cilja so tudi odprava plačne vrzeli med spoloma, davčna razbremenitev gospodarstva in stroškov dela ter debirokratizacija. Zagovarja tudi stabilno in kontinuirano sofinanciranje investicij na področju zelenega in digitalnega prehoda, pri čemer je prepričan, da je za slovensko gospodarstvo iz različnih virov na razpolago dovolj povratnih in nepovratnih virov - pomembno je le, da jih pravilno usmerimo, predvsem pa da bo njihovo črpanje za uporabnike kolikor se le da prijazno, brez prevelikih birokratskih zaprek.
Marko Drobnič, predsednik uprave Talum, je izpostavil pomen zagotavljanja dodatnih virov za raziskave in razvoj. Kot je poudaril, je iluzorno pričakovati, da se bo zeleni prehod zgodil sam po sebi. Potrebni bodo še veliki vložki. Na področju zelenega prehoda je ključni cilj doseči nizkogljičnost in krožno gospodarstvo. Stabilna surovinska oskrba in pomen oskrbovalnih verig je eno od področjih, ki ga naslavljalo predlogi ukrepov na tem področju. Zadnje obdobje je po Drobničevem prepričanju priložnost za streznitev - da je ključno ohranjati celotne oskrbovalne verige od same proizvodnje materialov naprej čim bližje, dodatne povečane potrebe po materialih pa zagotavljati s krožnim gospodarjenjem. Pozdravil je strategijo digitalne preobrazbe, hkrati pa izpostavil nujnost zmanjšanja razkoraka med hitrostjo razvoja tehnologij in sposobnostjo sledenja le-tem. Robotizacija, avtomatizacija in digitalizacija terjajo popolnoma nove veščine in znanja, ki jih gospodarstvo iz izobraževalnih vertikal dobi premalo. Zato je nujno izobraževalne vertikale prilagajati potrebam v gospodarstvu, izzivom, ki jih dinamika omogoča ter možnostim, ki jih digitalne tehnologije imajo.
Dr. Iztok Seljak, glavni direktor Hidrie Holding, vidi prihodnost Slovenije in sveta v tem, da se globalni izzivi naslavljajo z inovativnimi pristopi, kreativnostjo, inovacijami, večjo družbeno odgovornostjo. Nujno je medsebojno povezovanje in sodelovanje enakopravnih deležnikov – gospodarstva, vlade, znanosti, izobraževanja … Nujno je preseganje sedanje neusklajenosti med vizijami in strategijami ter njihovem izvajanju. Spregovoril je tudi o partnerstvu GREMO (GReen MObility), ki predstavlja primer strateškega sodelovanja in povezovanja.
Prava pot Slovenije je reindustrializacija ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda, meni dr. Marjan Rihar, direktor GZS - Zbornice elektronske in elektroindustrije. Pomembna so partnerstva, strateške usmeritve slovenske industrije, ki morajo biti načrtovane tako, da je razvojni cikel nepretrgan in na koncu realiziran skozi trg. Rdeča nit so tudi na tem področju kadri in trg dela. Po Riharjevih besedah je nujna sistemska prenova izobraževalnega sistema na vseh ravneh, zapolnitev kadrovske vrzeli v podjetjih in institucijah znanosti in izobraževanja ter poenostavljen prehod izmenjave kadrov med RR sfero in gospodarstvom. Posebej je poudaril vlogo in pomen kadrovske karierne platforme, ki bo podprta z najsodobnejšimi tehnologijami omogočala vpogled v potrebne kompetence v prihodnosti. Kot tretji segment se je dotaknil decentralizacije oz. regionalizacije. Nujno je, da pri načrtovanju regionalnih programov sodelujejo tudi gospodarstveniki.
Direktorica skupine Varis Lendava Sabina Sobočan se je na področju vloge države in finančnega sistema najprej dotaknila malega gospodarstva. Tu zagovarja ženskam prijazno podjetništvo, saj so mešani sistemi običajno uspešnejši. Izpostavila je vprašanja nasledstva družinskih podjetij, kjer podjetja rabijo podporo v izobraževanju in dostopu do informacij. Omenila je problematiko dolgotrajnosti postopkov, ki odganjajo potencialne investitorje ter nefleksibilno delovnopravno zakonodajo. Med pomembnimi cilji je navedla davčno razbremenitev, debirokratizacijo ter povezano in učinkovito podporno okolje. Prihodnost slovenskega gospodarstva je namreč v največji meri povezana s konkurenčnostjo države kot celote, saj danes ne tekmujejo več podjetja, temveč države. Opozorila je tudi na zagotavljanje zanesljivosti virov financiranja, pri čemer je nujna večja vpetost v pripravo EU razpisov. Naše skupno dobro je ustvarjanje, podjetnost in inovativnost. Podjeten je človek, ki vidi priložnosti, prevzame pobudo in naredi vse, da bi jih uresničil, je še dodala.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je potrdil, da smo »priča hitremu tehnološkemu napredku, vedno novim in novim inovacijam, ki poganjajo kolesje razvoja. Stari igralci na trgu izginjajo, pojavljajo se novi. Spreminjajo se trgovinski tokovi, kar je še posebno izpostavljeno v današnjem času, ko smo priča tej ukrajinski vojni.« Po njegovih besedah je treba uporabiti vse mehanizme za ohranitev tehnoloških in drugih kompetenc, ki jih imamo, ter za uspešno obvladovanje in oblikovanje novih globalnih izzivov in razvoja. Ti izzivi so povezani tudi z energetskim vprašanjem ter zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva. Okoljski, zeleni, trajnostni oziroma krožni kriteriji pridobivajo na veljavi, ko se odloča o podeljevanju finančnih spodbud oziroma sredstev – tako na bankah kot tudi na razpisih.
Abdullah Bahaa, izvršni direktor družbe Iskraemeco, je spregovoril o svojih izkušnjah v Sloveniji. Od 2008 vidi velike pozitivne premike na področju gospodarstvu, a tudi priložnosti za izboljšave. Start-upi imajo po njegovih besedah odlične ideje, pogosto pa jim primanjkuje znanja s področja upravljanja, trženja in internacionalizacije. S ciljem preprečevanja bega možganov predlaga večjo razbremenitev plač in uvedbo razvojne kapice na prispevke. Nujna je debirokratizacija in pohitritev vseh postopkov.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je letošnji Vrh sklenil z besedami, da bi si želeli, da bi predloge ciljev in ukrepov, zapisane v Horizontih prihodnosti, tudi politične stranke v čim večji meri vzele za svoje in jih uvrstile v svoje programe. Pri uresničevanju drznih ciljev verjame, da smo skupaj lahko uspešni.
Izvršna direktorica Vesna Nahtigal pa je dodala, da »se na horizontih prihodnosti izrisujejo drzno oblikovani, a dosegljivi cilji. S proaktivnim sodelovanjem in povezovanjem gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in odločevalcev na strani države jih lahko skupaj uresničimo.« Strateški načrt razvojnega preboja Horizonti prihodnosti je objavljen na https://horizontiprihodnosti.gzs.si
PR: GZS
V Sloveniji smo bili pred pandemijo med najuspešnejšimi v EU, je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Visoka globalna gospodarska rast je povzročila zgodovinsko najvišjo rast cen energentov in surovin, pa tudi cen predvsem pomorskega transporta ter razgalila odvisnost velikih proizvajalcev od kompleksnosti dobavnih verig. Opozoril je, da morajo biti sredstva iz NOO in nove kohezijske politike v večji meri dodeljena gospodarstvu. Horizonti prihodnosti so po njegovih besedah strateški dokument, ki predstavlja apel odločevalcem, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje in zahteva. »Stavimo na zeleni prehod, digitalizacijo in avtomatizacijo, e-mobilnost .... Le tehnološki napredek gospodarstva ohranja našo konkurenčnost napram tekmecem iz Azije. Zato smo med ključne pogoje razvojnega preboja uvrstili izobraževanje kadrov, višja vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog... Ob upoštevanju ciljev in ukrepov, ki jih definirajo Horizonti prihodnosti, lahko ustvarimo resnično trajnostno krožno gospodarstvo evropsko integrirane Slovenije – družbe znanja in blaginje,« je bil jasen predsednik GZS.
Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil za vso pomoč in solidarnost z Ukrajino, gospodarstvenikom pa posebej tudi za uspešno ukrepanje in boj v času pandemije. Realna gospodarska rast v lanskem letu je nadoknadila padec v letu 2020, rast pa kažejo tudi prve številke v letošnjem letu. »Če bomo ta tempo gospodarske rasti nadaljevali, ne bo problemov. Verjamem, da bomo ali bodo odločevalci v prihodnjih letih naredili vse s svoje strani, prav tako pa tudi vi, ki ste za krmilom.« Predloge v dokumenta Horizonti prihodnosti je označil kot pogumne, saj »kažejo na samozavest slovenskega gospodarstva«.
V zadnjega pol leta smo s skupnimi močmi oblikovali tako jasne izzive kot zavezujoče cilje in praktične ukrepi. Kot je uvodoma glede razvojnega dokumenta Horizontov prihodnosti dejalmag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, so ti zapisani tako, da bo mogoče spremljati njihovo uresničevanje.Dodal je, da mora »Slovenija z usposobljenimi, zadovoljnimi ljudmi in sodobnimi tehnologijami postati socialno-ekološko tržno gospodarstvo. V to smer so naravnani danes predstavljeni predlogi.«
Cilje zelenega prehoda, digitalizacije in reindustrializacije je predstavila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal. Poudarila je, da slovensko gospodarstvo ne le sledi viziji EU v smeri dvojnega prehoda, ampak so prav podjetja pogosto tista, ki prva zaznajo potrebo po prebojnih spremembah. Da bomo dosegli zastavljeni cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, potrebuje Slovenija zanesljivo oskrbo z energijo, hkrati mora zagotoviti lastno surovinsko oskrbo in pri tem izkoristiti potencial odpadkov in sekundarnih surovin. Uspešna digitalna preobrazba je drugi ključni izziv tako gospodarstva kot družbe. Dosegljiv cilj do leta 2030 je uvrstitev Slovenje med pet najuspešnejših držav po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe. Dodala je še, da zahteva čas digitalizacije nenehno razvijanje novih kompetenc zaposlenih, s tem pa tudi prilagajanje različnih programov izobraževanj tem novim zahtevam. Tu ima pomembno vlogo reindustrializacija, ki je posledica nuje po ponovni oživitvi nacionalnih gospodarstev in hkrati skupni evropski projekt v smeri večje odpornosti in strateške avtonomije EU. Ključnega pomena je zmanjševanje strukturnih neskladij in enakomernejši razvoj regij, izboljšanje kompetenc zaposlenih, hitro zapolnjevanje kadrovske vrzeli ter fleksibilno prilagajanje zaposlovanja tujcev. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je prikazal cilje s področja povezljivosti ter vloge države in finančnega sistema. Povezljivost vključuje tako socialni dialog, kjer si ne želi zgolj njegove oživitve, temveč dviga usposobljenost socialnih partnerjev kot internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, kjer je pomembna določitev strateških trgov in aktivnejša prisotnost na teh trgih z gospodarskimi predstavništvi. Cilj je oblikovanje konsenza pri določitvi in nastopu na prioritetnih tujih trgih. Pospeševanje mednarodne vpetosti slovenskega gospodarstva mora potekati tudi preko transporta in logistike. Kvalitetno izkoriščanje strateške pozicije na področju logistike pomeni promoviranje najhitrejše, najbolj ekonomične in najbolj ekološko sprejemljive poti za dostop do zalednih trgov. Gospodarstvo potrebuje sodobno in kakovostno infrastrukturo za nadaljnji razvoj, zato so nenehna vlaganja v izgradnjo in posodobitev infrastrukture ključna za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, kar je »prava cesta na poti v družbo prihodnosti«. Izpostavil je tudi pomen države in bančnega sistema. Pomemben dejavnik za nadaljnji preboj gospodarstva predstavljajo MSP. Nujno je spodbujanje in ohranjanje domačega lastništva MSP ter nasledstva družinskih podjetij. Zavzel se je za primerno plačno politiko, ki omogoča motivacijo in nagrajevanje zaposlenih, v čemer vidi ključ za privabljanje tujih strokovnjakov in preprečevanje bega možganov. Del tega cilja so tudi odprava plačne vrzeli med spoloma, davčna razbremenitev gospodarstva in stroškov dela ter debirokratizacija. Zagovarja tudi stabilno in kontinuirano sofinanciranje investicij na področju zelenega in digitalnega prehoda, pri čemer je prepričan, da je za slovensko gospodarstvo iz različnih virov na razpolago dovolj povratnih in nepovratnih virov - pomembno je le, da jih pravilno usmerimo, predvsem pa da bo njihovo črpanje za uporabnike kolikor se le da prijazno, brez prevelikih birokratskih zaprek.
Marko Drobnič, predsednik uprave Talum, je izpostavil pomen zagotavljanja dodatnih virov za raziskave in razvoj. Kot je poudaril, je iluzorno pričakovati, da se bo zeleni prehod zgodil sam po sebi. Potrebni bodo še veliki vložki. Na področju zelenega prehoda je ključni cilj doseči nizkogljičnost in krožno gospodarstvo. Stabilna surovinska oskrba in pomen oskrbovalnih verig je eno od področjih, ki ga naslavljalo predlogi ukrepov na tem področju. Zadnje obdobje je po Drobničevem prepričanju priložnost za streznitev - da je ključno ohranjati celotne oskrbovalne verige od same proizvodnje materialov naprej čim bližje, dodatne povečane potrebe po materialih pa zagotavljati s krožnim gospodarjenjem. Pozdravil je strategijo digitalne preobrazbe, hkrati pa izpostavil nujnost zmanjšanja razkoraka med hitrostjo razvoja tehnologij in sposobnostjo sledenja le-tem. Robotizacija, avtomatizacija in digitalizacija terjajo popolnoma nove veščine in znanja, ki jih gospodarstvo iz izobraževalnih vertikal dobi premalo. Zato je nujno izobraževalne vertikale prilagajati potrebam v gospodarstvu, izzivom, ki jih dinamika omogoča ter možnostim, ki jih digitalne tehnologije imajo.
Dr. Iztok Seljak, glavni direktor Hidrie Holding, vidi prihodnost Slovenije in sveta v tem, da se globalni izzivi naslavljajo z inovativnimi pristopi, kreativnostjo, inovacijami, večjo družbeno odgovornostjo. Nujno je medsebojno povezovanje in sodelovanje enakopravnih deležnikov – gospodarstva, vlade, znanosti, izobraževanja … Nujno je preseganje sedanje neusklajenosti med vizijami in strategijami ter njihovem izvajanju. Spregovoril je tudi o partnerstvu GREMO (GReen MObility), ki predstavlja primer strateškega sodelovanja in povezovanja.
Prava pot Slovenije je reindustrializacija ob upoštevanju zelenega in digitalnega prehoda, meni dr. Marjan Rihar, direktor GZS - Zbornice elektronske in elektroindustrije. Pomembna so partnerstva, strateške usmeritve slovenske industrije, ki morajo biti načrtovane tako, da je razvojni cikel nepretrgan in na koncu realiziran skozi trg. Rdeča nit so tudi na tem področju kadri in trg dela. Po Riharjevih besedah je nujna sistemska prenova izobraževalnega sistema na vseh ravneh, zapolnitev kadrovske vrzeli v podjetjih in institucijah znanosti in izobraževanja ter poenostavljen prehod izmenjave kadrov med RR sfero in gospodarstvom. Posebej je poudaril vlogo in pomen kadrovske karierne platforme, ki bo podprta z najsodobnejšimi tehnologijami omogočala vpogled v potrebne kompetence v prihodnosti. Kot tretji segment se je dotaknil decentralizacije oz. regionalizacije. Nujno je, da pri načrtovanju regionalnih programov sodelujejo tudi gospodarstveniki.
Direktorica skupine Varis Lendava Sabina Sobočan se je na področju vloge države in finančnega sistema najprej dotaknila malega gospodarstva. Tu zagovarja ženskam prijazno podjetništvo, saj so mešani sistemi običajno uspešnejši. Izpostavila je vprašanja nasledstva družinskih podjetij, kjer podjetja rabijo podporo v izobraževanju in dostopu do informacij. Omenila je problematiko dolgotrajnosti postopkov, ki odganjajo potencialne investitorje ter nefleksibilno delovnopravno zakonodajo. Med pomembnimi cilji je navedla davčno razbremenitev, debirokratizacijo ter povezano in učinkovito podporno okolje. Prihodnost slovenskega gospodarstva je namreč v največji meri povezana s konkurenčnostjo države kot celote, saj danes ne tekmujejo več podjetja, temveč države. Opozorila je tudi na zagotavljanje zanesljivosti virov financiranja, pri čemer je nujna večja vpetost v pripravo EU razpisov. Naše skupno dobro je ustvarjanje, podjetnost in inovativnost. Podjeten je človek, ki vidi priložnosti, prevzame pobudo in naredi vse, da bi jih uresničil, je še dodala.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je potrdil, da smo »priča hitremu tehnološkemu napredku, vedno novim in novim inovacijam, ki poganjajo kolesje razvoja. Stari igralci na trgu izginjajo, pojavljajo se novi. Spreminjajo se trgovinski tokovi, kar je še posebno izpostavljeno v današnjem času, ko smo priča tej ukrajinski vojni.« Po njegovih besedah je treba uporabiti vse mehanizme za ohranitev tehnoloških in drugih kompetenc, ki jih imamo, ter za uspešno obvladovanje in oblikovanje novih globalnih izzivov in razvoja. Ti izzivi so povezani tudi z energetskim vprašanjem ter zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva. Okoljski, zeleni, trajnostni oziroma krožni kriteriji pridobivajo na veljavi, ko se odloča o podeljevanju finančnih spodbud oziroma sredstev – tako na bankah kot tudi na razpisih.
Abdullah Bahaa, izvršni direktor družbe Iskraemeco, je spregovoril o svojih izkušnjah v Sloveniji. Od 2008 vidi velike pozitivne premike na področju gospodarstvu, a tudi priložnosti za izboljšave. Start-upi imajo po njegovih besedah odlične ideje, pogosto pa jim primanjkuje znanja s področja upravljanja, trženja in internacionalizacije. S ciljem preprečevanja bega možganov predlaga večjo razbremenitev plač in uvedbo razvojne kapice na prispevke. Nujna je debirokratizacija in pohitritev vseh postopkov.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je letošnji Vrh sklenil z besedami, da bi si želeli, da bi predloge ciljev in ukrepov, zapisane v Horizontih prihodnosti, tudi politične stranke v čim večji meri vzele za svoje in jih uvrstile v svoje programe. Pri uresničevanju drznih ciljev verjame, da smo skupaj lahko uspešni.
Izvršna direktorica Vesna Nahtigal pa je dodala, da »se na horizontih prihodnosti izrisujejo drzno oblikovani, a dosegljivi cilji. S proaktivnim sodelovanjem in povezovanjem gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in odločevalcev na strani države jih lahko skupaj uresničimo.« Strateški načrt razvojnega preboja Horizonti prihodnosti je objavljen na https://horizontiprihodnosti.gzs.si
PR: GZS
