Vodstvi GZS in Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta na današnjem srečanju na sedežu ministrstva razpravljali o možnostih sodelovanja in sklenili, da je za razvoj slovenskega gospodarstva in celotne družbe pomembno sodelovanje ključnih deležnikov ter iskanje najboljših rešitev. Dogovorili sta se, da bo SVRK vključevala GZS predvsem pri razvojno naravnanih vsebinah.

Minister dr. Aleksander Jevšek je povzel aktivnosti, ki jih trenutno izvaja SVRK. Izpostavil je pripravo partnerskega sporazuma, ki ga bodo konec tedna poslali v Bruselj, ter izdelavo programa za novo finančno perspektivo. Z Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo so se dogovorili, da bosta aktivno vključeni že v procesu nastajanja programa. Iskali bodo čim bolj življenjske rešitve, da bi slabše razvitim občinam Zahodne regije omogočili višji delež sofinanciranja. Med pomembnimi nalogami je izpostavil poenostavitev postopkov. Ključni cilj pri sedanji finančni perspektivi namreč je, da počrpamo vsa razpoložljiva sredstva.

Tibor Šimonka, predsednik GZS, je v imenu GZS in njenega članstva naglasil njeno pripravljenost za strokovno in tvorno sodelovanje. Poudaril je, da gospodarstvo za zeleni in digitalni prehod potrebuje večjo finančno spodbudo, saj dvojnega prehoda ne bo zmoglo le z lastnimi sredstvi. GZS bi si želela aktivnega sodelovanja pri pripravi razvojnih načrtov in strategij, v preteklem mandatu je to pogrešala. »Pozdravljam pripravljenost vodstva SVRK za iskanje dobrih rešitev v sodelovanju z gospodarstvom. Moj vtis je, da v dosedanjih pogovorih z ministrskimi ekipami ni šlo le za kurtoazno izražane, marveč dejanske namere za sodelovanje,« je poudaril predsednik Šimonka.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil pomembnost SVRK z razvojnega vidika celotne družbe, ne le gospodarstva. Slovenija in večji del Evrope se že nekaj časa  odziva na krize, in zato preži velika nevarnost, da bi bili premalo naravnani v razvoj in usmerjeni v prihodnost. »Tu vidim pomembno vlogo SVRK, naj bo ključen razvojni pogled,« je dejal in dodal, da želi biti GZS tvoren akter v tem procesu. »Tu vidim priložnosti za sodelovanje pri strateških razvojnih razmišljanjih, kam naj gre Slovenija,« je dejal. Izpostavil je vzpostavitev nove strokovne skupine na GZS, ki bo podjetjem svetovala na področju virov financiranja z ambicijo, da jih usposobi za finančni inženiring, ter investicijsko platformo GZS, ki omogoča vpogled za oblikovanje regionalnih razvojnih strategij. To so pomembne osnove tudi za odločevalce; med te sodi tudi karierna platforma. GZS bi jo ob posluhu države lahko nadgradila s poglobljeno karierno platformo, ki bi vključevala kompetence na ravni delovnih mest, ne le po posameznih poklicih.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je poudarila, da je GZS s svojo strokovno ekipo pripravljena tvorno sodelovati pri recenziji VFO. Na SVRK je že posredovala konkretne predloge, o katerih bo tekla beseda na prihodnjem operativnem srečanju. Predstavila je vlogo Sripov pri spodbujanju razvoja in povezovanju znanstvene, raziskovalne in gospodarske sfere. »Zato bi morala država pred izdelavo načrta za novo finančno perspektivo sodelovati tudi s Sripi, saj so lahko pomembni sooblikovalci usmerjene politike. Pripravili smo že 15 predlogov za izboljšave za prihodnji razpis,« je poudarila Nahtigalova in dodala, da Sripi potrebujejo tudi pilotne centre.

Državni sekretar Marko Koprivc je izpostavil, da si bodo na SVRK prizadevali, da v dialogu s ključnimi partnerji dosežejo, da se bodo razvojna sredstva uporabljala v korist Slovenije.

PR GZS