Avtor:

Razvoj na področju vodikovih tehnologij se ob iskanju brezogljičnih virov energije vse bolj prebija v ospredje kot ena od možnih prevladujočih rešitev za prihodnost. Na forumu Slovensko-japonskega poslovnega sveta z naslovom Družba 5.0 – prihodnost z vodikom so o razvojnih priložnostih, možnostih in dobrih praksah spregovorili japonski in slovenski strokovnjaki, politiki, gospodarstveniki in energetiki.

Slovensko-japonski poslovni svet spodbuja medsebojno povezovanje na gospodarskem, energetskem, strokovnem in političnem nivoju. Uspešno je deloval že v preteklih letih, danes pa so  organizirali forum, na katerem so predstavili možnosti za skupne projekte s ciljem trajnostnega razvoja.

Udeležence foruma je uvodoma pozdravil predsednik Slovensko-japonskega poslovnega sveta, Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki je izpostavil, da si mora človeštvo v prihodnosti zagotoviti nove, dodatne vire energije, na kar nas vsak dan opozarja stvarnost, ključna energenta prihodnosti pa bosta elektrika in vodik. Japonska ima na tem področju bogate praktične izkušnje, ki že prodirajo tudi na trg. Poudaril je, da imamo v Sloveniji na področju sodelovanja z Japonsko že uspešne izkušnje, zato se lahko na tej podlagi začnejo tudi konkretni pilotni projekti na področju vodika.

Japonski veleposlanik v Sloveniji, Hiromichi Matsushima je dodal, da raba vodika predstavlja pravo pot v razogljičenje, zato ga na Japonskem uvajajo v industrijo in promet – tu pa se ponujajo tudi priložnosti sodelovanja med državama.

Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je prav tako izrazil podporo razvoju vodikovih tehnologij in izpostavil prizadevanja za razvoj in uvedbo zelenih tehnologij, med katerimi je tudi zeleni vodik, ki bo vključen tudi v prenovljeni NEPN.

Osrednji govorec, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, prof. dr. Igor Papič, je izpostavil pomen slovensko-japonskega projekta NEDO, ki je uspešno povezal obe državi. Izrazil je željo, da bi projekt nadaljevali na področju vodikovih tehnologij, za kar pa potrebujemo konzorcij poslovnih partnerjev. Dodal je, da si poleg industrijskega sodelovanja pri razvoju vodikovih projektov želijo tudi večje vključitve raziskovalcev ter vzpostavitev demonstracijskih projektov. Vodikove tehnologije namreč predstavljajo možne rešitve tako za industrijo kot za transport. Hkrati pa je izpostavil problematiko umeščanja novih infrastrukturnih projektov v prostor, saj se ob tem investitorji pogosto srečujejo z nasprotovanjem različnih segmentov javnosti.

Dobre prakse in priložnosti na področju razvoja vodikovih tehnologij so predstavili predstavniki organizacij oziroma družb NEDO, HSE, Toshibe, MORS, Toyote in FERI, dogodek pa so sklenili z okroglo mizo, ki jo je povezoval Gorazd Ažman, na njej pa so sodelovali generalni direktor GEN energije, dr. Dejan Paravan, generalni direktor HSE, dr. Tomaž Štokelj, ter Krešimir Bago iz družbe Toyota Adria. S sklepno mislijo s pozivom k nadaljnjim povezovanjem je forum zaključil Miran Skender.

VIR: ELES