Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V Državnem svetu se je odvil posvet z naslovom "Zadrževanje voda in pregrade – pomemben gradnik okolja in družbe: znanje in izkušnje od včeraj in danes za uspešen trajnostni razvoj", ki razkriva ključno vlogo pregrad in zadrževalnikov v varovanju pred naravnimi nesrečami ter ustvarjanju trajnostne energetske prihodnosti Slovenije.

Organizatorji dogodka, med katerimi so Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Slovenska inženirska zveza, Inženirska akademija Slovenije ter Državni svet Republike Slovenije, so skupaj postavili temelje za razpravo o ključni vlogi zadrževanja voda v trajnostnem razvoju. Predsednik Državnega sveta, Marko Lotrič, je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil ključno perečo težavo Slovenije glede zadrževanja vode. Kljub bogatim naravnim vodnim virom, trenutna infrastruktura zadržuje zgolj en odstotek razpoložljive vode, kar nas postavlja na rep evropskih držav glede tega ključnega vprašanja. Poudaril je tudi sinergijske učinke gradnje pregrad in zadrževalnikov, ki so pomembne za poplavno varnost, pridobivanje električne energije, namakanje, boljšo pripravljenost ob obsežnih požarih in ohranjanje naravnega okolja.

 Izkušnje in znanje vodilnih strokovnjakov

Na posvetu so sodelovali številni ugledni strokovnjaki, med njimi izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, predsednik Slovenske inženirske zveze, Michel Lino, predsednik mednarodnega komiteja za velike pregrade ICOLD, Serafina Lizaridou, predsednica regionalnega odbora ICOLD EurCOLD, ter mnogi drugi. Ključno je bilo poudarjeno, da je celovito obravnavanje projektov in multidisciplinarni pristop ključnega pomena za uspešno izvedbo infrastrukturnih rešitev. Pomemben je bil tudi poudarek večnamenskih zadrževalnikov, ki imajo pozitivne učinke na lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo. Direktor družbe HESS, g. Bogdan Barbič, je izpostavil, da v Sloveniji skoraj ni več prosto tekočih vodotokov, zaradi obsežne infrastrukture ob rekah. Gradnja hidroelektrarn in pregrad igra ključno vlogo v varnem upravljanju z visokovodnimi valovi in protipoplavni zaščiti.

Sodelujoči so se strinjali, da je zaradi spreminjajočih se hidroloških dejavnikov in neenakomerne porazdelitve padavin, upravljanje vodotokov zgolj na podlagi ohranjanja zatečenih razmer preteklost. Zaradi vedno pogostejših naravnih katastrof, kot so suše, požari in poplave, postaja prilagajanje na nove vodne razmere ključno. Pregrade in zadrževalniki pa niso le gradniki varnosti, temveč tudi ključni elementi preživetja - zagotavljajo vodo, hrano, energijo in varne bivalne pogoje. Zadrževanje voda je kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje številnih strokovnjakov iz različnih področij. Dialog med vsemi deležniki, vključno z zakonodajalci in pristojnimi ministrstvi, je ključnega pomena za uspešno umeščanje in delovanje ustrezne infrastrukture. Sledile bodo nadaljnje razprave o zaključkih posveta v pristojni Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Posvet je kot kaže postavil jasnejšo pot k trajnostnemu razvoju v slovenskem elektroenergetskem sektorju.

VIR: Naš Stik