Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, letos poteka v luči investiranja in oplemenitenja našega planeta.
Ljubljana, 20. 4. 2022 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izvaja vrsto ukrepov za ohranjanje okolja z investiranjem v planet in razvojne možnosti. Svetovni dan zemlje je namenjen vsakemu izmed nas, da ozavestimo, da lahko pomembno prispevamo k okoljsko in podnebno bolj prijaznemu planetu.
Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost. Zato so nujne inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta.
Ukrepi ministrstva sledijo skrbi za ohranitev okolja in spodbujanju razvoja
Sprejeli smo okoljsko ustavo: Zakona o varstvu okolja (ZVO-2)
Temeljni sistemski zakon na področju varstva okolja zajema vse dele okolja (zrak, vode, ohranjanje narave, podnebne spremembe) in uvaja instrumente na področju varovanja okolja. Uvaja okolju potrebna varovalna načela:
· krožnega gospodarstva,
· »onesnaževalec plača« in
· »proizvajalčeva razširjena odgovornost«.
Na novo celovito ureja področje ravnanje z odpadki, vključno z:
· določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki,
· pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in
· ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO).
Ključni namen ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
Sistem PRO pa moramo uvesti zaradi prenosa spremenjene direktive o odpadkih in zaradi neučinkovitega sistema ravnanja zlasti z odpadno embalažo, ki zahteva intervencije s strani države. Predlagani zakon postavlja nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem PRO, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato obdelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg.
Poleg vpeljave PRO, ki je osrednji namen ZVO-2, ta prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, spodbuja k zmanjšanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov. Prav tako ZVO-2 uveljavlja določila za zmanjšanje celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo.
Na področju Nature 2000 pospešeno izvajamo projekte za izboljšanje stanja pomembnih vrst in habitatnih tipov
Izvaja se 11 projektov, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov, ki so sofinacirani iz ESRR. Vsebinsko pa pokrivajo izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst. S projekti bomo izboljšali in obnovili vsaj 400 hektarov habitatov in uredili površine za javni dostop. Namen projektov je vzpostavitev dobrega naravovarstvenega stanja na prednostnih območjih Natura 2000, odkup ali vzpostavitev pogodbenega varstva ali skrbništva naravovarstveno pomembnih površin, vzpostavitev koridorjev za zagotovitev ugodnega stanja zavarovanih vrst (na primer obnova mokrišč), zagotovitev kakovostne interpretacije zgledno urejenih naravovarstvenih površin.
Sprejeli smo uredbe za varovanje vodnih virov
Varovanje vodnih virov je predpogoj za zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo, torej za uveljavljanje pravice vseh državljanov skladno s 70.a členom Ustave Republike Slovenije. Zakonska osnova za to pomembno nalogo je zagotovljena že več kot desetletje, vendar je bilo do konca marca 2022 sprejetih skupno 15 uredb ter več kot 20 sprememb in dopolnitev le-teh. V tem mandatu je minister Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem teh uredb, tako jih je bilo od marca 2020 do marca 2022 sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi.
Aktivno potekajo zapiranja odlagališč in sanacije
Skladno s koalicijsko zavezo je bila izvedena inventarizacija potencialno onesnaženih območij (približno 550 v Sloveniji) in izdelana aplikacija za vnos in pregledovanje podatkov ter analiziranje podatkov na izbrane kriterije.
Izdelana inventarizacija potencialno onesnaženih območij v Sloveniji bo omogočala hitrejšo možnost ukrepanja inšpekcijskih služb v primeru okoljskih nesreč in havarij, služila bo tudi sektorjem za načrtovanje (občinski prostorski načrti, državni prostorski načrti, občinski podrobni prostorski načrti).
Obnovljivi viri energije: podpisali smo koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi
Po 16 letih dogovarjanja in usklajevanj je bila jeseni 2020 podpisana koncesijska pogodba za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi. Z izkoriščanjem vodnega potenciala lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, zmanjšamo vpliv podnebnih sprememb ter hkrati se bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovila poplavna varnost na širšem območju srednje Save.
Hidro potencial reke Save je izkoriščen zgolj 30-odstotno. Objekti na odseku srednje Save z izkoristkom 117-metrskega padca bodo omogočili proizvodnjo dodatnih 1.105 GWh/leto. To predstavlja okoli 10 % celotne električne energije, proizvedene v Sloveniji, in 20 % energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo iz obnovljivih virov.
Sprejeta Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
Resolucija zastavlja jasen cilj, da Slovenija do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Do leta 2050 bo torej dosegla neto ničelne emisije, kar pomeni, da bodo odvzemi emisij enaki kot preostale antropogene emisije toplogrednih plinov (TGP). Emisije TGP bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 % glede na leto 2005, izboljšala bo ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.
Podnebna strategija naslavlja sicer ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu vrsto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo. Vprašanje je le, ali bomo izzive in priložnosti prehoda v podnebno nevtralnost kot družba znali izkoristiti.
Kaj lahko stori vsak izmed nas?
Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb pa je zagotovo trajnostna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.
Raziskave kažejo, da imajo mladi vedno večji vpliv na zelene odločitve v družinskem okolju in so odgovorni za spreminjanje navad. Zato je pomembno, da jim damo vse potrebne informacije, s katerim bodo vplivali na prihodnost in vlaganje v planet, kot nas v svojem sloganu poziva letošnji Svetovni dan Zemlje.
Mladi so tukaj pomemben del, a ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni ustvarjati še večje spremembe, in nosimo odgovornost do naslednjih generacij.
Spodbujamo vas k odgovornemu ravnanju, tako na področju varčevanja energije, skrbi za okolje, ravnanju z vodami kot pri ravnanja z odpadki, vlagajte v planet s svojimi dejanji in prispevajte k boljšemu jutri.
Svetovni dan Zemlje v angleščini.
PR: MOP
Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost. Zato so nujne inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta.
Ukrepi ministrstva sledijo skrbi za ohranitev okolja in spodbujanju razvoja
Sprejeli smo okoljsko ustavo: Zakona o varstvu okolja (ZVO-2)
Temeljni sistemski zakon na področju varstva okolja zajema vse dele okolja (zrak, vode, ohranjanje narave, podnebne spremembe) in uvaja instrumente na področju varovanja okolja. Uvaja okolju potrebna varovalna načela:
· krožnega gospodarstva,
· »onesnaževalec plača« in
· »proizvajalčeva razširjena odgovornost«.
Na novo celovito ureja področje ravnanje z odpadki, vključno z:
· določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki,
· pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in
· ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO).
Ključni namen ZVO-2 je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.
Sistem PRO pa moramo uvesti zaradi prenosa spremenjene direktive o odpadkih in zaradi neučinkovitega sistema ravnanja zlasti z odpadno embalažo, ki zahteva intervencije s strani države. Predlagani zakon postavlja nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem PRO, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen ZVO-2 za vsak masni tok odpadkov določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike. Ti bodo nato obdelali odpadke, ki so nastali kot posledica dajanja proizvodov na trg.
Poleg vpeljave PRO, ki je osrednji namen ZVO-2, ta prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, spodbuja k zmanjšanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov. Prav tako ZVO-2 uveljavlja določila za zmanjšanje celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo.
Na področju Nature 2000 pospešeno izvajamo projekte za izboljšanje stanja pomembnih vrst in habitatnih tipov
Izvaja se 11 projektov, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov, ki so sofinacirani iz ESRR. Vsebinsko pa pokrivajo izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst. S projekti bomo izboljšali in obnovili vsaj 400 hektarov habitatov in uredili površine za javni dostop. Namen projektov je vzpostavitev dobrega naravovarstvenega stanja na prednostnih območjih Natura 2000, odkup ali vzpostavitev pogodbenega varstva ali skrbništva naravovarstveno pomembnih površin, vzpostavitev koridorjev za zagotovitev ugodnega stanja zavarovanih vrst (na primer obnova mokrišč), zagotovitev kakovostne interpretacije zgledno urejenih naravovarstvenih površin.
Sprejeli smo uredbe za varovanje vodnih virov
Varovanje vodnih virov je predpogoj za zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo, torej za uveljavljanje pravice vseh državljanov skladno s 70.a členom Ustave Republike Slovenije. Zakonska osnova za to pomembno nalogo je zagotovljena že več kot desetletje, vendar je bilo do konca marca 2022 sprejetih skupno 15 uredb ter več kot 20 sprememb in dopolnitev le-teh. V tem mandatu je minister Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem teh uredb, tako jih je bilo od marca 2020 do marca 2022 sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi.
Aktivno potekajo zapiranja odlagališč in sanacije
Skladno s koalicijsko zavezo je bila izvedena inventarizacija potencialno onesnaženih območij (približno 550 v Sloveniji) in izdelana aplikacija za vnos in pregledovanje podatkov ter analiziranje podatkov na izbrane kriterije.
Izdelana inventarizacija potencialno onesnaženih območij v Sloveniji bo omogočala hitrejšo možnost ukrepanja inšpekcijskih služb v primeru okoljskih nesreč in havarij, služila bo tudi sektorjem za načrtovanje (občinski prostorski načrti, državni prostorski načrti, občinski podrobni prostorski načrti).
Obnovljivi viri energije: podpisali smo koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi
Po 16 letih dogovarjanja in usklajevanj je bila jeseni 2020 podpisana koncesijska pogodba za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi. Z izkoriščanjem vodnega potenciala lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, zmanjšamo vpliv podnebnih sprememb ter hkrati se bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovila poplavna varnost na širšem območju srednje Save.
Hidro potencial reke Save je izkoriščen zgolj 30-odstotno. Objekti na odseku srednje Save z izkoristkom 117-metrskega padca bodo omogočili proizvodnjo dodatnih 1.105 GWh/leto. To predstavlja okoli 10 % celotne električne energije, proizvedene v Sloveniji, in 20 % energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo iz obnovljivih virov.
Sprejeta Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
Resolucija zastavlja jasen cilj, da Slovenija do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Do leta 2050 bo torej dosegla neto ničelne emisije, kar pomeni, da bodo odvzemi emisij enaki kot preostale antropogene emisije toplogrednih plinov (TGP). Emisije TGP bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 % glede na leto 2005, izboljšala bo ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.
Podnebna strategija naslavlja sicer ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu vrsto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo. Vprašanje je le, ali bomo izzive in priložnosti prehoda v podnebno nevtralnost kot družba znali izkoristiti.
Kaj lahko stori vsak izmed nas?
Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb pa je zagotovo trajnostna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.
Raziskave kažejo, da imajo mladi vedno večji vpliv na zelene odločitve v družinskem okolju in so odgovorni za spreminjanje navad. Zato je pomembno, da jim damo vse potrebne informacije, s katerim bodo vplivali na prihodnost in vlaganje v planet, kot nas v svojem sloganu poziva letošnji Svetovni dan Zemlje.
Mladi so tukaj pomemben del, a ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni ustvarjati še večje spremembe, in nosimo odgovornost do naslednjih generacij.
Spodbujamo vas k odgovornemu ravnanju, tako na področju varčevanja energije, skrbi za okolje, ravnanju z vodami kot pri ravnanja z odpadki, vlagajte v planet s svojimi dejanji in prispevajte k boljšemu jutri.
Svetovni dan Zemlje v angleščini.
PR: MOP
