Čeprav je bil pogovor s predsednikom vlade na to temo 6. decembra konstruktiven in čeprav smo bili optimistični tudi po pogovoru dan kasneje z ministrico za zdravje, predlagane rešitve niso usklajene z gospodarstvom. Res je, da so na ministrstvu upoštevali nekatere manjše spremembe, ki smo jih predlagali (ureditev recidiva, t.i. veriženje boleznin in promocija zdravja na delovnem mestu), ki pa so neprimerljive s škodo, ki jo bo utrpelo gospodarstvo zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti iz 20 na 30 dni v breme delodajalca, kar za gospodarstvo pomeni skoraj 80 milijonov evrov na leto dodatnih stroškov.

Čeprav so na ministrstvu za zdravje sprva trdili, da je Slovenija edina država v EU, ki ima bolniško odsotnost v breme gospodarstva omejeno na 20 dni, so naknadno sami postregli z drugačnimi podatki, ki to demantirajo. Zato ne razumemo, zakaj vlada vztraja pri podaljšanju na 30 dni. Še posebej, ker je le 3 odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni. Zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti  nanj ne vplivajo. Tudi pri vprašanju t.i. kapice na višino bolniškega nadomestila in na prispevke za zdravstvo smo pogledali prakso v tujini in ugotovili, da imajo praviloma tiste države, ki imajo navzgor omejeno višino nadomestila za bolniško odsotnost, tudi navzgor omejeno prispevno stopnjo.

Kljub drugačnemu dogovoru na sestanku z ministrico za zdravje, interventni zakon ne obravnava regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru poškodbe pri delu, niti nadzora nad spoštovanjem režima v bolniškem staležu in prenos odločanja o podaljšanju bolniškega staleža na pristojno komisijo po 15 dneh, pa tudi ne ureditev bolniške odsotnosti za prve 3 dni. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo ta vprašanja obravnavali v fazi spreminjanja sistemske zakonodaje. Tudi mi se sicer strinjamo, da je problematika absentizma kompleksna in zahteva širšo razpravo, prav zato bi lahko s spremembami, ki bodo imela tako velik vpliv na gospodarstvo, počakali. Spomnimo, da se je podobno zgodilo že pri spremembi dohodninske zakonodaje lansko leto, ko je vlada, v zameno za ponovno zvišanje davčne obremenitve plač obljubila celovito davčno reformo, ki je potem ni bilo.

Če ob bok temu dodamo tudi včerajšnjo potrditev zvišanja davka na dobiček pravnih oseb v okviru Zakona o obnovi in razvoju, ugotavljamo, da je vlada preslišala zahtevo gospodarstva, naj se do nadaljnjega vzdrži dodatnega obremenjevanja podjetij.

Svoja stališča so predsedniki reprezentativnih delodajalskih organizacij včeraj poslali tudi predsedniku vlade.

PR - OZS