sreda, 11.10.2023

Ljubljana, 11. oktobra (STA) - Državni svet je danes sklenil na ustavno sodišče nasloviti zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena gradbenega zakona. Obravnavali so tudi letno poročilo Varuha človekovih pravic 2022 in s poročilom Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma, so po seji sporočili iz državnega sveta.

Predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena gradbenega zakona je podal državni svetnik Leopold Pogačar. Omenjeni člen omogoča izdajo novih dovoljenj za objekte daljšega obstoja, to pa lahko predstavlja veliko grožnjo naravnemu okolju, rastlinam, živalim, naravnemu ekosistemu in naravnim vrednotam, so po seji sporočili iz DS.

Svetniki bodo ustavno sodišče pozvali, da določbo preuči z vidika skladnosti z več členi ustave, in sicer s 70. (kršitev določbe o varovanju naravnih bogastev), 71. (kršitev določb o varstvu zemljišč), 72. (kršitev določb o zdravem življenjskem okolju) in 140. členom (kršitev ustavne določbe o avtonomiji občin).

Državni svetniki so se danes tudi seznanili s poročilom Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2022.

Državni svet poročilo prepoznava kot kakovostno in informativno. Precejšnje število ugotovljenih kršitev človekovih pravic po mnenju državnih svetnikov kaže na to, da smo kot država in družba še vedno preveč pasivni in neobčutljivi na zaznane krivice. Menijo tudi, da bi morali pri iskanju rešitev za učinkovitejšo odpravo zaznanih kršitev državni organi medsebojno intenzivneje sodelovati. Ob tem so izpostavili področje osebne asistence, sistemsko ureditev paliativne oskrbe, invalidskega varstva ter delavskih pravic.

Na področju kadrov, ki jih trenutno primanjkuje, bi država po mnenju državnega sveta morala pripraviti posebno strategijo delovanja. Med njimi so našteli zdravstvo, socialo, šolstvo in sodno izvedenstvo.

Namestnik varuha človekovih pravic Miha Horvat je na seji izpostavil, da v obdobju po epidemiji covida-19 še bolj stopajo v ospredje nujno potrebne sistemske spremembe. "Spopadanje s kriznimi situacijami, kot so energetska kriza, vse višje cene življenjskih dobrin, pandemija in nedavne katastrofalne poplave, ne sme biti izgovor za odlaganje potrebnih reform. Na številne sistemske izzive varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja že od začetka svojega mandata, a številna priporočila institucije Varuha žal že leta ostajajo neuresničena, kar je povsem nesprejemljivo," so njegove beseda v sporočilu za javnost povzeli pri Varuhu.

Slednji je namreč na podlagi svojih dejavnosti v preteklem letu in posameznih pobud izdal 83 novih priporočil, ki se nanašajo na delo različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Ob tem Varuh opozarja na okrog 100 neuresničenih preteklih, a še vedno aktualnih priporočil, "šibka točka" vseh vlad pa da še vedno ostaja koordinacija med posameznimi vladnimi resorji. Varuh tako pričakuje, da vlada uskladi enotno stališče in delovni načrt za uresničevanje priporočil, ki se nanašajo na več resorjev.

Horvat je DS predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma. Ob tem je pojasnil, da so ob obiskih šestih kriznih centrov za otroke in mladostnike opozorili, da se po uveljavitvi družinskega zakonika čas namestitve otrok v centrih podaljšuje. "Opozarjamo, da delovanje centrov ni podrobneje opredeljeno, zato priporočamo, da pristojno ministrstvo delovanje teh centrov uredi bolj celovito glede na vse pristojnosti centrov in glede na dejansko stanje," je ob predstavitvi poročila še izpostavil Horvat.

VIR: Tax Fin Lex