Služba za komuniciranje RTV Slovenija

3. april 2023 ob 12:16
Televizija Slovenija

Letošnji velikonočni prazniki bodo na programih Radia in Televizije Slovenija gledalcem in poslušalcem ponudili raznovrsten in bogat nabor vsebin, povezanih z največjim krščanskim praznikom. Na naših programih bo mogoče spremljati praznično dogajanje v Sloveniji in po svetu, prenos katoliških in evangeličanskih bogoslužij, predvajali bomo dokumentarne filme, oddaje, koncerte z duhovno glasbo. Prazničnemu dogajanju bodo prilagojene tudi redne informativne oddaje.

TELEVIZIJA SLOVENIJA

0 seconds of 0 secondsVolume 90%

 

Velikonočni program na TV SLO

V okviru uredništva verskih programov bo Televizija Slovenija na veliki petek, 7. aprila, ob 18.00 neposredno prenašala Evangeličansko bogoslužje iz Moravskih Toplic (TV SLO 2), ob 21.00 pa bo na TV SLO 2 oddaja Božji grobovi na Slovenskem, v kateri bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter vzbujajo občudovanje številnih obiskovalcev. Ob 21.15 bodo gledalci na TV SLO 1 lahko spremljali neposredni prenos Križevega pota iz rimskega Koloseja.

Na veliko soboto bodo gledalci lahko takoj po osrednji informativni oddaji na TV SLO 1 slišali praznični poslanici evangeličanskega in katoliškega škofa. V nedeljo, na veliko noč, pa bo na TV SLO 1 ob 10.00 neposredni prenos slovesne velikonočne maše na trgu sv. Petra; Urbi et orbi. Ob 12.30 bo sledila oddaja Obzorja duha z naslovom Upanje velike noči.

Jeruzalem – gradbeni dosežki v svetem mestu - 7. april ob 20.00 na TV SLO

Tudi uredništvo tujega igranega programa je za praznične dneve pripravilo zanimiv izbor dokumentarnih in filmskih stvaritev. V ponedeljek, 3. aprila, bodo gledalci na TV SLO 2 lahko spremljali francosko dokumentarno oddajo Zadnje ure Jezusa Kristusa; ta bo predstavila nedavna odkritja raziskovalcev, ki se opirajo na evangelije in zgodovinska dejstva, a v marsičem nasprotujejo doslej znanim teorijam. Na veliki petek, 7. aprila, ob 20.00 bo na TV SLO 2 francoska dokumentarna oddaja Jeruzalem – gradbeni dosežki v svetem mestu, posvečena biseru Bližnjega vzhoda, za katerega so si arhitekti prizadevali že v starem veku. V stoletjih so tam zrasli najpomembnejši verski spomeniki treh verstev, ki uspešno kljubujejo času, potresom in vojnam in so se ohranili vse do danes. Na TV SLO 1 bo na veliki petek ob 22.40 film Evangelij po Mateju, mojstrovina Piera Paola Pasolinija, ki jo je Vatikan označil za najboljši verski film vseh časov, čeprav ga je posnel marksist. V soboto, 8. aprila, bo na TV SLO 2 ob 22.15 izraelsko-nemška dokumentarna oddaja Bazilika Božjega groba, namenjena najsvetejšemu kraju krščanstva, v katerem dejavnosti v cerkvi nadzirajo kar tri velike krščanske skupnosti.

Med velikonočnimi prazniki bo poskrbljeno tudi za ljubitelje glasbe.
Na slovenskih koncertnih odrih moteti našega velikega skladatelja Jacobusa Handla - Gallusa zvenijo redko. Na TV SLO 2 bomo v soboto, 8. aprila, ob 11.00 predstavili posnetek zanimivega koncerta iz slikovite cerkve sv. Petra v Radovljici. Ohranilo se je skoraj petsto Gallusovih skladb in med njimi je daleč največ duhovnih motetov. V nedeljo, 9. aprila, bo na TV SLO 2 ob 7.40 posnetek prve izvedbe kantate Hvalnica stvarstva skladatelja Damijana Močnika. Močnik jo je ustvaril na besedilo Frančiška Asiškega v slovenskem in latinskem prevodu za koncert v počastitev 20-letnice Škofijske klasične gimnazije.

Bazilika Božjega groba - 8. april na TV SLO 2

Na velikonočni ponedeljek bo praznično tudi za najmlajše – na TV SLO 1 jih čaka družba animiranih junakov, med njimi tudi nekaj domačih. Otroci se bodo zbudili v družbi pomladno razposajenih Pujse Pepe, živali v Skrivnem vrtu, Superdeževnika, Princa Ki-Ki-Doja, Backa Jona in pravljičnih junakov Odvratnih rim Roalda Dahla.

RADIO SLOVENIJA

Evropska zveza radijskih postaj je letos v sklopu posebne Evroradijske glasbene serije velikega tedna, katerega ključni dan je bil Evroradijska cvetna nedelja, ponudila 10 raznovrstnih, a hkrati tematsko zaokroženih koncertov pretežno duhovne glasbe našega in starejših obdobij. Na Arsu je šest izbranih koncertov zvenelo na cvetno nedeljo, preostali štirje pa se bodo zvrstili v tednu do velike noči.

Ob 22.05 bo na sporedu radijska igra Ivan Mrak - Jože Valentič: Veliki duhovnik Kajfa (režija: Jože Valentič). V velikonočnem tednu predstavljajo drugo dramo iz Mrakove trilogije o Jezusovem trpljenju. Kajfa se sprva pri Ponciju Pilatu zavzema za kaznovanje Jezusa s smrtjo, vendar se mu začnejo porajati dvomi, potem ko vidi Jezusov odziv na obsodbo. Čedalje močneje se v njem začne oglašati vest, vodi ga nenehno spraševanje o lastnih načelih, etiki in ravnanju, ki jih je Jezus do temeljev zamajal.

Ob 23.00 bo sledil Literarni nokturno: François Mauriac ‒ Iz Jezusovega življenja.

Ob 23.00 bo na Arsu Literarni nokturno: Stanko Vuk ‒ Križev pot.

Sledi večnosti za velikonočno nedeljo bo ob 9.00 oblikovala Nataša Lang, posvečene bodo katoliškemu in evangeličanskemu praznovanju velike noči; Sedmi dan ob 18.05, namenjen teološkim vidikom tega največjega krščanskega praznika, bo pripravil Nejc Krevs, ob 10.00 bo tudi prenos slovesne maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani.

Ob 9.25 bo na sporedu oddaja Musica sacra, Velika noč v glasbi in pogovoru z Vlasto Doležal Rus. Umetnica, profesorica, pianistka, korepetitorka in organistka g. Vlasta Doležal Rus je s sakralno glasbo povezana v župniji sv. Frančiška v Plečnikovi cerkvi v Šiški, spremljala pa jo je vse življenje, ko je kot glasbenica delovala na različnih področjih in glasbenih ustanovah. Glasba ji pomeni ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, pravi, svoje misli in poglede na glasbo z duhovno vsebino ter na življenje in smrt ‒ osrednji temi velike noči ‒ pa bo razgrnila v pogovoru s Polono Gantar.

Ob 18.30 bodo sledili Obiski kraljice: Na veliko noč z orgelsko glasbo Maxa Regerja. Letos je minilo 150 let od skladateljevega rojstva. Orgle so bile v ospredju njegovega ustvarjanja in delovanja, čeprav se je uveljavil tudi kot dirigent in pianist, pisal pa je še za orkester, različne komorne zasedbe in zbor. Njegov skladateljski opus obsega precejšnje število razkošnih in slavnostnih, a po večini tudi tehnično zelo zahtevnih orgelskih skladb, primernih za veliko noč; ena izmed njih je Fantazija na koral Aleluja! Hvaljen Bog, ostani moj dušni prijatelj!

Glasbeni portret Velika noč s skladateljem Marcom Antoinom Charpentierjem bo na sporedu ob 20.00. Letos je oz. bo minilo 380 let od njegovega rojstva, natančen datum ni znan. Znana, vendar premalo, pa je njegova glasba. Večina ljudi najprej pomisli na evrovizijske fanfare, ki so del njegovega Te Deuma, veliko manj je tistih, ki delo tega glasbenega mojstra podrobneje poznajo. Mojster melodične in harmonične invencije sicer za življenja ni doživel zasluženega priznanja, najbolj zaradi zavistnega tekmeca, skladatelja Jeana Baptista Lullya. Po smrti je bil dolgo skoraj pozabljen, a danes ga znova posluša ves svet.

V Literarnem nokturnu ob 23.00 tokrat na vrsti Brane Senegačnik z Božjimi črkami.

Na velikonočni ponedeljek ob 14.05 vabi k poslušanju ARS Humana ‒ na sporedu bo Absurd križa Jožeta Snoja. S knjigo pesnika, pisatelja in esejista z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu je pred smrtjo obračunal s samim seboj. Na podlagi življenjskih spominov se sprašuje, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v bolezni, stiski in trpljenju, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zato je še toliko bolj pretresljiva. In kot že nakazuje sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, je ob spominu na odnos do očeta iskal nov odnos do Boga.

Ob 19.30 bo na sporedu Esej na radiu: Damjan Ovsec – Velika noč.

Ob 22.05 pa bodo povabili k poslušanju radijske igre Janez Svetokriški: Pridige Janeza Svetokriškega (režija: Gregor Tozon). Svetokriški, s pravim imenom Tobija Lionelli, je znan kot duhovit in izrazno bogat baročni pridigar. V njegovem času so bile njegove pridige tako znamenite, da so jih celo natisnili. Tako se nam je ohranil zapis, zahtevnega fonetičnega problema pa se je lotil naš priznani jezikoslovec in lektor Jože Faganel. Z igralcem Janezom Albrehtom sta rekonstruirala baročno slovenščino in nam jo približala v dveh Lionellijevih pridigah. V primeren okvir nas bo postavila dialogizirana spremna beseda Jožeta Faganela.

Zadnje ure Jezusa Kristusa - 3. april na TV SLO 2

Na veliko noč bodo ob 9.30 ob najpomembnejšem krščanskem prazniku objavili pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom msgr. Alojzijem Cviklom, predvsem o tem, zakaj je vstajenski triumfalizem velike noči za vse iskreno verujoče kristjane tako ključen. Da je Kristus umrl na križu za vsakogar, kdor veruje vanj, in da je svoboda, ki izvira iz te vere, radostna napoved večnega Življenja. V tem življenju pa to zagotovilo prinaša v naša človeška razmerja ljubezen, dobroto, veselje, upanje in sočutno bližino. Avtor bo Anton Petelinšek.

Pomemben del velikonočnih običajev je tudi pletena košara, v kateri ljudje nesejo praznične jedi h blagoslovu. Na Ptujskem je bila ne tako zelo davno močno razvita delavniška oz. industrijska pletarska dejavnost, ki je dosegla vrh konec štiridesetih in v petdesetih letih 20. stoletja. Nastajale so ne le košare, temveč tudi številni drugi uporabni pletarski predmeti, veščino izdelave pa še dandanes ohranjajo pletarski mojstri. Tudi ob njihovi pomoči je Andrej Brence, kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, napisal knjigo Delavniško pletarstvo od cirkulanske pletarske šole leta 1906 do ptujske pletarne leta 1988. O vsem tem ob 10.20 na Radiu Maribor, avtorica je Nataša Kuhar.

Večerna Radijska delavnica znancev ob 19.00 bo v duhu impresij velikonočnega ponedeljka o tem, kako nam resnična vera v osebnega Boga, ki je predvsem algoritem našega srca, pomaga živeti. Vera brez del je le igra, ritual, hladna črka na papirju. Naš odnos do soljudi – doma, v družini, do otrok, partnerja, sorodnikov, sodelavcev v službi, sosedov ‒ ter narave in živali je resničen lakmusov papir tega, ali si je Bog, ki je Ljubezen, res našel dom v naših srcih. V oddaji sodelujejo karizmatični katoliški duhovnik, pisatelj in duhovni zdravilec pater dr. Karel Gržan in dve iskreno verujoči kristjanki – obe mami in babici: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic in Vasiljka Gamser iz Ljubečne pri Celju. Avtor je Anton Petelinšek.