(Velenje, 29. julija 2022) – Varnost in zdravje pri delu je področje, ki mu v Premogovniku Velenje posvečamo največjo možno skrb in pozornost, to je tudi naš najpomembnejši strateški cilj. Zavedamo se potencialnih nevarnosti, zato stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven. 

Iz izjave župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki jo je v preteklem tednu podal medijem, je lahko razumeti, da je Premogovnik Velenje v zadnjih letih zmanjševal vlaganja tudi na račun varnosti, kar pa nikakor ni res. Sredstva, namenjena za investicije, v Premogovniku Velenje nismo nikoli zniževali na račun varnosti zaposlenih, so se pa ta zniževala sorazmerno z usmeritvami, da znižujemo število zaposlenih in višino proizvodnje. 

V Premogovniku Velenje smo od leta 2012 do danes za investicije namenili pbl. 180 mio evrov. 95 odstotkov investicijskih vlaganj je namenjenih vzdrževanju proizvodne zanesljivosti, to so vlaganja v posodabljanje strojne in elektro jamske opreme za zanesljivo in varno izvajanje proizvodnega procesa, izgradnjo jamskih infrastrukturnih objektov, vlaganja v reševalne in samoreševalne aparate ter merilnike zračnih parametrov, v informacijsko podporo tehničnih procesov itd.  Med pomembnejšimi investicijami zadnjih let, ki so neposredno vezane na zagotavljanje varnosti, je posodobitev varnostno-tehnološkega informacijskega sistema (VTIS) za spremljanje tehnoloških in varnostnih parametrov proizvodnih procesov, vzpostavitev in posodobitev videonadzornega sistema v jami, nadgrajen je bil sistem bliskavic, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozarjajo na morebitni izriv in izbruh plinov v jami, vzpostavljeno je dodatno elektronsko beleženje vstopa v jamo, uvedeno v zadnjih letih, da lahko vsak trenutek vemo, kdo je kje v jami; posodobljene so termokamere v ex-izvedbi; letos smo zamenjali zavorni sistem izvažalnega stroja GHH, v teku je izgradnja izstopnega zračilnega jaška NOP2 za izboljšanje prezračevanja jam PV in s tem povečanje varnosti zaposlenih.

Samo v zadnjih treh letih je bilo v Premogovniku Velenje za investicije namenjenih 50 mio eur, pri čemer je bil največji del investicij namenjen vlaganju v opremo za odkope (predvsem za hidravlično in odkopno podporje ter smerne in verižne transporterje), v opremo za pripravska delovišča, opremo za infrastrukturo in transport materiala ter ljudi.

Poleg tega imamo za zagotavljanje varnosti vzpostavljen Načrt obrambe in reševanja, v katerem so zapisane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem, v Premogovniku Velenje pa deluje tudi visoko strokovna, tehnično in fizično usposobljena jamska reševalna četa, ki danes šteje 98 članov in je povezana tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni.

Glede županove izjave, da »jama ni ustrezno vzdrževana in da namesto tega raje razmišljajo, da bi uvažali premog« in njegove izjave glede »navodil, ki jih je Premogovnik prejel«, pa dodajamo, da je Vlada RS razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije – namen te je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga. Vlada je obenem Slovenski državni holding pozvala, naj organi upravljanja državnih podjetij, ki upravljajo sistemske proizvodne vire za oskrbo z elektriko, poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah. Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku tako velika, da zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter resne pripravljalne in preventivne ukrepe vseh deležnikov na slovenskem elektroenergetskem trgu. Poziv vlade SDH-ju razumemo kot formalni poziv, da naj proizvodne družbe zagotovijo pripravljenost virov in zalog. Kljub temu da je zalog premoga v pridobivalnem prostoru dovolj, pa je tehnična omejitev letni izkop premoga, za katerega ocenjujemo, da v letih 2022 in 2023 ne more bistveno preseči 2,8 mio ton izkopanega lignita. Zaradi povečanih potreb po proizvodnji električne energije v Termoelektrarni Šoštanj posledično proučujemo tudi možnost uvoza premoga (pregled potencialnih ponudnikov, logistične razpoložljivosti). Ko in če bo objavljen sklep oz. akt, ki bo naslavljal opisano tematiko, pa bodo stekle tudi nadaljnje aktivnosti.

PR: PV