Potekal bo od 10. maja do 31. maja na dveh lokacijah v Ljubljani, v konferenčni dvorani Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova in v Atriju ZRC.

Konferenčna dvorana Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana (vhod z Muzejske ploščadi Metelkova)

Izhodišče pogovora: študija Maje Breznik Mezdno delo: Kritika teorij prekarnosti

Sodelujejo: pravnica Ana Jakopič, politolog Sašo Furlan, sociolog Marko Kržan, filozof Boštjan Nedoh ter avtorica knjige, sociologinja Maja Breznik

Je treba koncept mezdnega dela dostojno pokopati ali pa čaka na novo odkritje? Nekateri teoretiki so prepričani, da ne ustreza več modernim produkcijskim odnosom ali da je zgolj razkošje razvitih držav. Tako so zadnja desetletja prišle v ospredje teorije prekarnosti. Te so naredile pomemben spoznavni obrat glede na menedžerske ideologije fleksibilnosti. Njihov dosežek je bil, da so zamenjale zorni kot menedžmenta z zornim kotom delavstva. Vendar, ker so se dolgo borile v ideološkem polju nasprotnika, so prepojene z lažnim radikalizmom in moralizmom. Avtorica knjige si je zadala nalogo, da "prečeše" teorije ameriškega empiricizma, italijanskega operaizma, latinskoameriške teorije odvisnosti in svetovne zgodovine dela. Namen kritičnega branja je, da zato, ker so tudi akademiki nagnjeni k sanjarjenju, loči "znanstveno fantastiko" (kot pravi italijanska teoretičarka Maria Turchetto) od znanstvenega raziskovanja. Rezultat, do katerega nas tako branje pripelje, je izluščenje temeljnih konceptov: razredna sestava, soizkoriščanje, presežno izkoriščanje in nesvobodno mezdno delo. Ti skupaj, pravi avtorica, pomagajo pojasniti glavno protislovje sedanjosti: da se lahko svoboda kapitalistov, ki temelji na sposobnosti akumuliranja kapitala, ohranja samo še z nesvobodo tistih, ki ustvarjajo vrednost. Gostje pogovora bodo komentirali in aktualizirali štiri temeljne koncepte v knjigi.

Več o knjigi: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2021/mezdno-delo

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Izhodišče pogovora: knjiga Primoža Krašovca Tujost kapitala

Sodelujejo: filozof in sociolog Lev Kreft, urednik, prevajalec in samostojni delavec v kulturi Marko Bauer ter avtor knjige, sociolog Primož Krašovec

Za kapitalizem značilni in ključni procesi, kot so nadomeščanje tudi kreativnega in intelektualnega človeškega dela z umetno inteligenco, avtomatizacija finančnih trgov in razvoj novih oblik denarja, kažejo, da se kapitalizem v polni obliki šele zares začenja in da za razumevanje prihodnosti ne bodo ključni le koncepti profita, razrednega boja in izkoriščanja človeka po človeku, temveč zlasti procesi avtonomije kapitala, njegove neodvisnosti od človeštva ter procesi dinamike razvoja kapitalizma kot samoširjenja tehnološkega sistema in realne subsumpcije kot izpodrivanja socialnih razmerij in njihovega nadomeščanja s tehnologijami. Avtor je v knjigi podal neobičajne reinterpretacije analiz kapitalizma kot razvitega ali poznega. Trdi, da glede "kapitalizma zares" nismo videli še ničesar.

Več o knjigi: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2021/tujost-kapitala

Organizator: Založba SOPHIA v sodelovanju z ZRC SAZU/Knjigarno Azil, Narodnim muzejem Slovenije, ob podpori Javne agencije za knjigo

PR: Založba SOPHIA