vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v torek, 8. oktobra, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

Spoštovani,
 
vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v torek, 8. oktobra, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
 
Predstavili bomo novosti, ki so izšle v zbirki Moderni klasiki: Emšo Lidije Dimkovski v prevodu Aleša Mustarja in s spremno besedo Namite Subiotto, Kar sem ljubil Siri Hustvedt v prevodu Staše Grahek s spremno besedo mag. Barbare Jaki in Reke Martina Michaela Driessna v prevodu Mateje Seliškar Kenda in s spremno besedo dr. Aljoše Harlamova.
Uredniku dr. Andreju Blatniku se bodo v pogovoru pridružile avtorica Lidija Dimkovska, prevajalka Staša Grahek in piski spremne besede Namita Subiotto in mag. Barbara Jaki.
 
 
Roman EMŠO Lidije Dimkovske je pripoved o odtujenosti, ki jo je sprožila nenadna in ne docela pojasnjena izguba domačih, doma in domovine. Doživi jo grški Ciprčan Nikos Avraam, ki je zaradi turškega vdora na Ciper poleti 1974 prisiljen zapustiti svoj dom v Varoši, obenem pa ga zaznamuje misteriozni družinski spor, o katerem nikoli ne spregovori. V spor naj bi bila vpletena njegova žena Milka, s katero sta se spoznala v hotelu, kamor je prišla iz Jugoslavije kot sezonska delavka, z njim zanosila in ga prepričala, naj v kaosu vojnega udara ne išče svojih domačih, temveč naj raje z njo odide v Makedonijo. Makedonija tako postane njegova nova domovina, v kateri dobi novo družino in v kateri se apatično prepusti enolični vsakdanjosti. Protagonistka romana je njegova hčerka Katerina Avram, ki se posveti raziskovanju njegove zamolčane preteklosti.
 
Osrčje romana Kar sem ljubil Siri Hustvedt je dolgoletno prijateljstvo med umetnostnim zgodovinarjem Leom Hertzbergom, pripovedovalcem romana, in likovnim umetnikom Billom Wechslerjem. Je zgodba o ljubezni v njenih mnogih pojavnih oblikah – prijateljski, erotični, seksualni, starševski, otroški, o ljubezni do umetnosti; je pa tudi roman o duševnih težavah, izgubi, žalosti in bolečini z elementi kriminalne zgodbe. Siri Hustvedt svojega najuspešnejšega romana ni naselila samo z izjemno natančno izrisanimi in prepričljivimi liki, pač pa tudi z umetniškimi podobami, ki pred bralcem zaživijo, kot da ne bi bile plod pisateljičine domišljije.
 
Knjiga Reke Martina Michaela Driessna je pravzaprav nekakšen omnibus treh novel, ki se osredotočajo na posamezne reke ter prelivajo v eno zgodbo.
V prvi zgodbi spoznamo igralca, ki se spopada s svojimi demoni, ko hodi ob bregu francoske reke Aisne, ki je narasla po nevihti. Druga zgodba je postavljena ob Majno in Ren v Nemčiji in se vrti okrog dobrosrčnega drvarja z eno samo željo: da bi potoval s svojimi debli vse do izliva rek v Severno morje. Tretja je postavljena v Bretanjo in pripoveduje zgodbo dveh družin, ki ju ločuje versko sovraštvo. Skupaj z rekami in človeškimi usodami prepotujemo čas od 18. do 20. stoletja, povezava med njimi pa je moč vode, ki daje življenje, a ga lahko tudi kadarkoli vzame. Driessnov slog je natančno odmerjen, bralca vodi počasi ter s tem gradi napetost, dokler ta ne prestopi bregov.

Vljudno vabljeni!

VIR: MKZ