Damjan Švarc, Peer Gynt, SNG Maribor, 2009
Damjan Švarc / Kam in naza
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V SODELOVANU S 59. FESTIVALOM BORŠTNIKOVO SREČANJE V UGM KABINETU
UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6
6. junij–11. avgust 2024
otvoritev: četrtek, 6. junij 2024, 19.00V četrtek, 6. junija, vas ob 19.00 v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje vabimo v UGM Kabinet na otvoritev razstave Kam in nazaj. Gre za izbor najodmevnejših fotografij Damjana Švarca, ki so bile v zadnjih dveh desetletjih realizirane v namene vizualne komunikacije predstav Slovenskega narodnega gledališča Maribor. kustosinja razstave in avtorica teksta: Alja Predan, dramaturginja in teatrologinjaFotografska razstava Damjana Švarca s pomenljivim naslovom Kam in nazaj prikazuje proces ustvarjanja, ki ga gledališki fotograf prehodi od seznanjanja z gledališkim besedilom, uprizoritvijo, svojimi skicami, beležkami, brezštevilnimi posnetki ter končno odločitvijo, katera izmed mnoštva fotografij bi najbolje opravila tudi promocijsko-trženjsko nalogo in se spremenila v gledališki plakat.Gledališka fotografija je posebna zvrst, ki nima le dokumentacijske, promocijske, memoarske in seveda estetske dimenzije, temveč je ob vsem tem skoraj edino, kar od gledališke uprizoritve zares ostane.V Sloveniji je na tem področju dolgo časa deloval le znameniti Tone Stojko, danes je vrhunskih gledaliških fotografov že več, med njimi je tudi Damjan Švarc.Švarc se gledališke fotografije loteva poglobljeno. Študira dramsko predlogo, se posvetuje z režiserjem_ko, preštudira analitično gradivo za gledališki list, spremlja proces vaj, išče stično točko med dramskim ali uprizoritvenim bistvom in likovnimi možnostmi, ki jih ponuja fotografija. Njegova estetika je posebna. Z izčiščenostjo, brez odvečnih elementov, s prepoznavnim pastelno zamolklim koloritom ali črno-belim kontrastom, z izjemnim občutkom za kompozicijo, naj je ta dinamična ali statična, je do potankosti izpilil svoj fotografski rokopis.Seveda so gledališke fotografije, ki jih fotograf posname na eni od predpremierskih vaj, eno, povsem nekaj drugega pa je fotografija, ki naj služi kot plakat, torej kot tisto jedrno sporočilo, ki bo nagovorilo naključne pasante_ke, potencialno občinstvo ali gledališke sladokusce_ke. Plakatna fotografija je večinoma posebej inscenirana, saj mora zadostiti tudi promocijski funkciji, zato fotograf kompozijo vešče prilagaja temu, da se obvezne tipografske informacije vidno, a nemoteče umestijo na svoje mesto. Promovirati gledališko uprizoritev skozi fotografski plakat pomeni videti kvintesenco uprizoritve v enem samem posnetku.

Izmed razstavljenih fotografij je v tem smislu mogoče najbolj povedna tista za uprizoritev Višnjev vrt. Ranjevski se svet dobesedno postavi na glavo, ko dojame, da bo novi lastnik njen češnjev vrt posekal in tam sezidal turistično naselje. Prav tako izjemen je fotografov izbor za Medejo: bledikava, do pasu gola otroka sta bodisi prikazni z onstranstva bodisi nedolžni žrtvi, ki čakata smrt izpod roke lastne matere; ali Lulu, dekle, ki je od otroških let dobesedno predmet podaje moških ter tarča njihovih pogledov in rok; zgubljeni Hamletov pogled v objektiv govori o negotovosti, neodločnosti, zgubljenosti; portreta Kazimirja in Karoline, ki ju iznakazi prizma kozarca, razkrivata njun zavožen odnos in aludirata na splošno družbeno iztirjenost; dinamizem v črno-belih fotografijah Hic sunt leones – Tukaj so levi ali 1981 s svojo navidezno reportažnostjo pričara nenehno spremenljivost na eni strani ter ajdovsko burjo v pravem in prenesenem pomenu na drugi; zelo močna je denimo fotografija za plakat uprizoritve John Gabriel Borkman: za avtoritarnim in brezčutnim Borkmanovim pogledom ostajata »njegovi« ženski, vsaka s svojo agendo ...Damjan Švarc je fotografski perfekcionist. Mojstrsko obvladuje različne zvrsti fotografije: od gledališke, plakatne, portretne, arhitekturne itn. Na tej razstavi skozi svojo umetnost pronicljivo govori o drugi umetnosti, o umetnosti gledališča, ki naj gledalko_ca sprovocira k razmisleku in želji po ogledu. Ali če citiram misel Dušana Jovanovića, ki jo je zapisal o Tonetu Stojku in velja tudi za Damjana Švarca: »Teater bi se moral učiti od fotografije. Ona pokaže resnico in razgali zadevo do kosti.«Damjan Švarc (r. 1969, Celje) je študiral vizualno oblikovanje na Academie voor Beeldende Kunsten v Rotterdamu. Profesionalno deluje predvsem na področju portretne, gledališke in arhitekturne fotografije. Od leta 2011 je predavatelj arhitekturne vizualizacije na Oddelku za arhitekturo na Univerzi v Mariboru. Svoja fotografska in video dela od leta 1995 predstavlja na številnih razstavah doma in v tujini.Razstava je nastala v sodelovanju s 59. Festivalom Borštnikovo srečanje.

VIR: UGM