Ljubljana, 06. marca (STA) - Visokošolski sindikat ostro nasprotuje predlagani noveli zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in podzakonskim aktom, s katerimi vlada po mnenju sindikata po hitrem postopku uvaja "neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo in ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah".

Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino bo namreč v torek na zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levice obravnaval novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem doseči večjo povezanost sistema financiranja ter omogočiti večjo fleksibilnost, predvidljivost in preglednost celotnega sistema.

"Dokumenta bosta, če bosta sprejeta, nekaterim posameznikom na univerzah in raziskovalnih inštitutih omogočila prejemanje trikratnika plače in bosta povzročila ogromne razlike v vrednotenju istovrstnega dela zgolj na podlagi finančnega vira," so prepričani v visokošolskem sindikatu. Na več pravno spornih vidikov 18. člena predlagane novele opozarja tudi zakonodajno-pravna služba DZ, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Omenjeni člen predlagane novele po navedbah sindikata širi možnost izplačevanja dvakratnika osnovne plače za raziskovalce na vse tiste javne zavode, ki imajo sklenjeno pogodbo za stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Novela zakona širi nabor možnosti za višje plače s tržnih in različnih evropskih projektov še na "posebne projekte nacionalnega značaja", financirane iz slovenskega proračuna, ki pa v zakonu po pisanju sindikata niso opredeljeni niti okvirno. Te bo namreč določil ministrov pravilnik.

Kot poudarjajo v sindikatu, je osnovni namen vključitve posebnih projektov nacionalnega značaja v zakon "ustreči apetitom akademske oblasti in zaobiti evropsko uredbo iz leta 2021", ki izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. "Nadvse predrzno je, da se javno objavljeni osnutek pravilnika k 64. členu zakona pri tem celo sklicuje na evropsko uredbo," so zapisali.

Dodajajo še, da bi uveljavitev novele pomenila "uzakonitev možnosti trojnih plač" in s tem "vladno posmehovanje načelu enakega plačila za enako delo". "Če so vir za plačo raziskovalca v javnem zavodu tržna sredstva, 'evropska' sredstva, v primeru 'posebnih projektov nacionalnega značaja' pa celo slovenska, pravilnik določa umestitev raziskovalca v najvišji plačni razred znotraj delovnega mesta in pomnožitev osnovne plače s količnikom, ki lahko znaša tudi 2. Posledično se bo lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za trikrat," opozarjajo v sindikatu.

Ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, ki je odgovorna za uveljavitev nove plačne reforme, pozivajo, da se javno opredeli do 64. člena zakona, do predloga njegove novelacije in do osnutka pravilnika. Ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča pa pozivajo, da pojasni, v čem konkretno se "posebni projekti nacionalnega značaja", ki odpirajo vrata za izstop iz plačnega sistema in višjim plačam, razlikujejo od običajnega temeljnega oziroma aplikativnega projekta.

Ministrica Ajanović Hovnik je ob robu izjave po pogajanjih o stavkovnih zahtevah sindikata Sviz v zvezi s pozivom visokošolskega sindikata povedala, da se ne bi do "tega zakona še opredeljevala glede na to, da ga ni še niti pogledala". Je pa priznala, da imajo nekaj težav, izzivov, ki jih bodo morali, kot pravi, ustrezno razrešiti.

Glavni tajnik Sindikata, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je povedal, da se s to interpretacijo, da gre za dvojne plače v raziskovanju, ne strinjajo. "Menimo, da gre za povsem legitimno in ustrezno možnost raziskovalcev, ki delajo na projektih, ki ne obremenjujejo slovenskega proračuna, da se temu primerno to ovrednoti," je dejal.

Kot je pojasnil, gre pri predlogu novele za nacionalno pomembne projekte, ni pa povsem natančne opredelitve, da morajo biti že zaradi tega financirani iz proračuna. Gre za možnost, ki zmanjšuje manko, ki so ga raziskovalci do zdaj imeli pri vrednotenju teh nalog, vezane na projekte. "Gre tudi za to, da bi naši raziskovalci na projektih iz evropskih sredstev, lahko dobili tudi ovrednoteno to delo, ki bi ga vložili v te projekte, je še dodal.

VIR: Tax-Fin-Lex