V četrtek, 16.5.2024 je v tesnem sodelovanju SOS in hrvaškega mesta Pulj potekala celodnevna strokovna ekskurzija, na kateri so županje in župani kot tudi zaposleni iz slovenskih občinskih uprav prisluhnili dobrim praksam kot so zeleni projekti ter si ogledali primere prenove in rekonstrukcije objektov ter na naravi temelječe rešitve največjega istrskega mesta. Kot smo izvedeli kasneje, so na naravi temelječe rešitve (angleško NBS – Nature Based Solutions) pravzaprav ukrepi, ki v mestih posnamejo naravo. Ekskurzijo je strokovno povezovala dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi, ki je zbranim na avtobusu na podlagi osebnih izkušenj in dognanj širila obzorja in jih ozaveščala, kaj vse se da postoriti v vlogi odgovornega odločevalca kot tudi ozaveščenega občana. Dogodek je potekal v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Uvodoma je zbrane v Mestni hiši pozdravil puljski podžupan Bruno Cergnul in jim izrekel prijazno dobrodošlico. Sledila je predstavitev aktualnih puljskih »zelenih« projektov s strani Samante Barić, vodje upravnega oddelka za urbanistične, investicijske in razvojne projekte mesta Pulj. Pred terenskim delom dogodka je teoretični uvod v obravnavo deževnih vrtov (primera NBS) prispevala še Tatjana Uzelac, inženirka gradbeništva iz podjetja Starum d.o.o., ki je kot zanimivost svojo študijsko pot pričela ravno na eni izmed slovenskih fakultet.

Po predstavitvah so sledili ogledi na terenu. Najprej smo si ogledali poslovni center Coworking Pula, ki predstavlja s svojo inovativno podobo ter arhitekturno zasnovo in opremo privlačno delovno okolje predvsem za mlade podjetniške ustvarjalce, ki najemajo tamkajšnje mize ter imajo v souporabi skupne prostore centra (mini kuhinja, enote za sestanke…). Udeleženci so si v nadaljevanju dneva ogledali še prostore več kot 150 let starega in hkrati največjega puljskega objekta, to je Družbeni center Rojc, ki je nekoč služil vojaškim namenom, danes pa z raznolikimi prostori znotraj in zunaj objekta krepi delovanje različnih društev, ki s svojo predvsem kreativno umetniško vsebino (radijski program, razstave, koncerti, drugi dogodki) redno privabljajo visoko število predvsem lokalnih prebivalcev.

Po kosilu je sledil še ogled deževnih vrtov pod vodstvom Tatjane Uzelac, ki je udeležence najprej vodila na Trg kralja Tomislava. Trg je do nedavnega predstavljal parkirišče v središču stanovanjske soseske, ki pa je bilo žal zaradi previsokega deleža pozidanih površin večkrat poplavljeno. Od leta 2017 preurejeni trg služi kot »sekundarni« trg, na katerem so implementirani in vizualno privlačni deževni vrtovi, ki se uspešno spopadajo tako s presežki kot primanjkljaji padavinske vode. Na robu trga se sicer nahaja tudi otroško igrišče in »prazen« prostor, ki je namenjen organizaciji različnih dogodkov mesta. Drugi dve lokaciji deževnih vrtov, ki smo si jih ogledali sta bili še v okolici nakupovalnega središča City Mall (zelenice pred vhodi v objekte, zelenice ob prometnih cestah) ter veliko krožišče na cesti D66 ob vstopu v mesto.

Kot s(m)o skupno ugotavljali hrvaški in slovenski udeleženci in sodelujoči tekom ekskurzije bo treba NBS ukrepe, ki jih slišimo tudi pod izrazi »modra in zelena infrastruktura«, pogumneje vključevati v naša grajena okolja, saj so investicijsko, vzdrževalno in dolgoročno zaradi svoje funkcije ne samo bistveno cenejši temveč tudi učinkovitejši v boju s podnebnimi spremembami v primerjavi z rešitvami »sive« infrastrukture. Vse navedene prakse namreč predstavljajo primere uspešnih lokalnih zgodb, te pa so vzor in gonilo za doseganje globalnih ciljev trajnostnega razvoja. S pomočjo trajnostnega razvoja namreč vsi skupaj vzpostavljamo strateški razvoj na način, da bodo lahko naravni viri na voljo tudi prihodnjim generacijam.

Srečanje se je zaključilo z razpravo na poti nazaj, kjer so pri mnenjih in predlogih oblikovanja sistemskih in strokovnih rešitev sodelovali še predstavniki trajnostnih organizacij in podjetij kot tudi Ministrstva za naravne vire in prostor.

VIR: SOS