Gospodarski kazalci za prvo letošnje četrtletje nakazujejo spodbudno gospodarsko rast v evrskem območju; podobna gibanja beležimo tudi v Sloveniji. Inflacija ostaja visoka in široko osnovana, ob visoki ravni domačega trošenja pa se še naprej krepi osnovna inflacija.
Gospodarski kazalci za prvo letošnje četrtletje nakazujejo spodbudno gospodarsko rast v evrskem območju; podobna gibanja beležimo tudi v Sloveniji. Inflacija ostaja visoka in široko osnovana, ob visoki ravni domačega trošenja pa se še naprej krepi osnovna inflacija. Tesnost na trgu dela ostaja velika, z dvigom minimalne plače pa se je močno okrepila rast mase plač, ugotavljamo v danes objavljeni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj.
V evrskem območju so se po slabših razmerah v lanskem zadnjem četrtletju negotovosti v povezavi z energetsko preskrbo in tveganjem recesije zmanjšale. Ugodnejši anketni kazalniki, zlasti v storitvah, tako nakazujejo okrepitev četrtletne gospodarske rasti na začetku letošnjega leta. V zadnjih napovedih Mednarodni denarni sklad evrskemu območju napoveduje rast pod enim odstotkom, v prihodnjem letu pa naj bi se dvignila na 1,4 %.
Skupna evrska inflacija se je znižala na 6,9 %, kar je posledica izpada prispevka energentov zaradi visoke osnove ob dvigu cen marca 2022, vendar se rast cen hrane in osnovna inflacija še naprej krepita. Razlike v cenovnih gibanjih med državami evrskega območja ostajajo velike in so čedalje bolj vezane na razlike v osnovni inflaciji. Ta se je marca v povprečju evrskega območja povišala na 5,7 %. V okviru ECB se na visoko inflacijo odzivamo z odločnim dvigovanjem obrestnih mer in umikom še zadnjih nestandardnih ukrepov denarne politike.
Zaradi vztrajno visoke osnovne inflacije smo centralne banke nadaljevale z dvigi ključnih obrestnih mer. Po tem, ko so se na začetku marca pojavile skrbi glede stabilnosti ameriških in švicarskih bank, so tržna pričakovanja o nadaljnjih dvigih ključnih obrestnih mer v Evrosistemu in ZDA močno upadla, kar je vplivalo na znižanje zahtevanih donosnosti nemških in ameriških državnih obveznic in padec vrednosti bolj tveganih naložb. Proti koncu marca so se razmere umirile, pozornost tržnih udeležencev pa se je ponovno preusmerila na visoko osnovno inflacijo, kar je vplivalo na ponoven porast tržnih pričakovanj o dodatnih dvigih ključnih obrestnih mer ter posledično na zvišanje zahtevanih donosnosti nemških in ameriških državnih obveznic.
V Sloveniji je gospodarska rast v prvem četrtletju še naprej izvirala predvsem iz aktivnosti na domačem trgu, pri čemer vse bolj izstopa gradbeništvo, kjer ob načrtovanih investicijah države pričakujemo nadaljnjo rast. Glede na kazalnike zaupanja je povpraševanje ostalo močno v storitvah brez trgovine, z normalizacijo dobavnih verig pa se je okrepila prodaja avtomobilov. Nasprotno se je zmanjšal obseg prodaje v številnih drugih segmentih trgovine, ob visoki rasti cen hrane opazno v trgovini z živili, februarja medletno za 5,1 %. Trošenje na domačem trgu se je marca umirilo; realna rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih je znašala le še 0,1 %.
Postopno se je v prvem četrtletju slabšalo tudi zaupanje v gospodarstvu, pri čemer je ob šibkem realnem blagovnem izvozu izstopala nizka ocena naročil v predelovalnih dejavnostih. Njihova proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih sicer malenkost višja kot pred letom, kar v veliki meri pripisujemo farmacevtskim podjetjem, ob visokih cenah elektrike in plina pa se je nadaljeval upad proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah.
Ob trenutno prevladujočih pozitivnih mesečnih impulzih povprečje modelskih ocen nakazuje 1,0-odstotno četrtletno rast BDP v prvem četrtletju.
Tesnost na trgu dela ostaja velika, z dvigom minimalne plače pa se je močno okrepila rast mase plač. Medletna rast števila delovno aktivih oseb se postopno znižuje, a ostaja nad dolgoletnim povprečjem, umirja se tudi pričakovano zaposlovanje. Ob nadaljnjem zniževanju števila registrirano brezposelnih, ki je marca desezonirano doseglo novo dno pri 50.327, ostaja pomanjkanje delavcev na domačem trgu dela veliko, zato se še naprej krepi zaposlovanje tujih državljanov, ki k medletni rasti zaposlenosti prispevajo že več kot 80 %. Novo zaposlovanje je glede na iskano izobrazbeno strukturo namenjeno predvsem opravljanju dela z nizko dodano vrednostjo.
Zaradi visokega dviga minimalne plače je bila januarja izrazito višja medletna rast povprečne bruto plače, kar se je ob nadaljnji rasti zaposlenosti odrazilo v pospešku rasti mase bruto plač na 13,4 %, kar je največ po maju 2021. Hkrati ankete kažejo na visoka pričakovanja zaposlenih glede letošnje rasti plač.
Ob popuščanju uvoznih cenovnih pritiskov in umirjanju domačega povpraševanja je bil tekoči račun plačilne bilance februarja v presežku. Nominalni blagovni izvoz je bil letos do februarja večji za 10,2 %, ob upoštevanju izvoznih cen pa realno manjši za 2,2 %. Nominalni blagovni uvoz je vrednost pred letom presegel za 5,9 %, ob upoštevanju uvoznih cen pa je bil realno manjši za 1,7 %. Ob nakazanem izboljševanju pogojev menjave, realno manjšem blagovnem uvozu, nadaljnji hitri rasti izvoza storitev in stabilnem primanjkljaju v dohodkih se je enoletni saldo tekočega računa na začetku letošnjega leta prevesil v manjši presežek.
Domača inflacija je marca poskočila na 10,4 %, kar je predvsem posledica učinka osnove zaradi znižanja cen elektrike med marcem in majem 2022. Brez njega bi bila po naših ocenah marčevska inflacija 8,7-odstotna, učinek pa bo vplival na izmerjeno inflacijo še prihodnja dva meseca, kolikor je lani trajal ukrep oprostitve plačevanja omrežnin. Rast cen hrane in osnovna inflacija se še naprej krepita. Hrana brez alkohola in tobaka je bila medletno dražja za 19,4 %, kar je najvišja rast od leta 2000, osnovna inflacija pa je pospešila na 7,2 %.
