V programskem obdobju 2014–2021 je bilo v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP na voljo 30 milijonov evrov za projekte s področij  blaženja podnebnih sprememb, izobraževanja, civilne družbe in socialnega dialoga. Program deluje na način prenosa dobrih praks norveških partnerjev v državo prejemnico sredstev. V Kopru so se predstavili projekti, ki spodbujajo trajnostno mobilnost. 

Častna gostja dogodka veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti, k čemur so pripomogli tudi projekti ReMOBIL, SmartMOVE, Predjama Sustainable, Salomon in Trata 2.1, katerih rezultate bo mogoče prenesti na nova območja. Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek je povedal, da je Slovenija izkoristila vsa evropska sredstva iz programskega obdobja 2014–2020, kar velja tudi za Norveški sklad. V novem programskem obdobju bo iz tega vira na voljo 50 milijonov evrov, izhodišča programa pa se bodo začela oblikovati v kratkem. 

Projekt ReMOBIL je preko dobrih praks iz tujine v Slovenijo prenesel učinkovit model upravljanja trajnostne mobilnosti na regionalni ravni. Organizirali so mednarodno poletno šolo trajnostne mobilnosti in izvajali izobraževanja strokovnjakov. Vzpostavljenih je bilo šest Regionalnih centrov mobilnosti (RCM); RCM Podravje, RCM Koroška, RCM Gorenjska, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Severna Primorska in RCM Istra Brkini Kras. Regionalni centri mobilnosti so pospeševalci razvoja  trajnostne mobilnosti in imajo vlogo veznega člena med lokalnimi skupnostmi in nacionalno ravnjo. V novem programskem obdobju naj bi zaživeli v vseh 12 regijah, s sredstvi namenjenimi razvoju regij iz Dogovorov za razvoj regij (DRR). 

V ostalih omenjenih projektih, poudarjajo pomen mobilnostnih načrtov za podjetja, ki so jih pilotno testirali v večjih slovenskih podjetjih ter uvedli ukrepe, ki so jih oblikovali skupaj z zaposlenimi. Le tako lahko pričakujemo dobre rezultate in spremembe načina potovanja zaposlenih na delo. Ugotavljajo, da je na sistemskem in zakonodajnem področju potrebnih kar nekaj sprememb, da bodo lahko vse ukrepe ustrezno prenesli v vsakdanjo prakso.

Ob robu predstavitve projektov sta potekali še dve panelni razpravi na temi vzpostavljanja RCM-jev in priprave mobilnostnih načrtov za ustanove, na katerih so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), lokalnih skupnosti in podjetij. Govorci so poudarili, da Slovenija na področju uvajanja trajnostne mobilnosti še ni naredila zadostnih premikov. Težave pretežno izvirajo iz preveč razpršene poselitve, praznjenja mestnih jeder, neučinkovitega javnega potniškega prometa, neustrezne opredelitve cest kot razvojnih osi ter vse večje individualizacije družbe. V smeri iskanja rešitev za učinkovitejši dialog med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, Darko Trajanov, direktor Direktorata za prometno politiko na MOPE pozdravlja rešitve, ki se uvajajo v okviru DRR: »Z boljšim sodelovanjem bomo lahko presegli razvojni model trajnostnih rešitev, ne samo v smislu prometa, ampak tudi širše. Upam in želim si, da se bomo s pomočjo RCM-jev z državne strani bolje odzivali na razvojne trende in potrebe občin ter regij.« Eden od korakov v tej smeri bo tudi subvencioniranje nakupa električnih, zložljivih in kargo koles za dnevno mobilnost fizičnih oseb. Razpis bo MOPE objavilo 3. junija 2024.

V Posoškem razvojnem centru, vodilnem partnerju projekta, poudarjajo, da je dolgoročni cilj umestitev regionalnih centrov mobilnosti kot sistemski ukrep v zakonodajo. Direktor Simon Škvor je poudaril, da je država tudi preko projekta ReMOBIL prepoznala vlogo regij in regionalnih razvojnih agencij kot kompetentnih institucij za prevzemanje vloge ministrstev pri načrtovanju mobilnosti. 

Projekti so sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

VIR: Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor