(Velenje, 2. decembra 2022) –  Velenjski rudarji že skoraj stoletje in pol negujemo rudarske običaje, ki se jim še posebej poklonimo ob praznovanju rudarskega praznika – 3. juliju – in zavetnice rudarjev sv. Barbare, katere god sicer obhajamo 4. decembra, prireditev v počastitev praznika pa smo v Muzeju premogovništva Slovenije pripravili na prvi decembrski dan. Tako kot že nekaj let smo tudi letos posebno pozornost namenili izobraževanju, ki je za uspešen razvoj vsakega podjetja bistvenega pomena. Ob tej priložnosti smo podelili tudi priznanja sodelavcem, ki so v zadnjem letu s študijem ob delu pridobili vsaj visoko stopnjo izobrazbe ali več oz. opravili republiške strokovne izpite.

“Usmeritve,  s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033 ter znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, so v veliki meri povzročile, da imamo danes precejšnje izzive pri iskanju ustreznega kadra, tudi interes za šolanje v rudarskih poklicih je v zadnjih letih, kljub štipendiranju, precej upadel,” je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. “Posebno težavo predstavlja nadomeščanje zaposlenih zaradi upokojevanja, saj smo se v minulih letih soočali s številnimi upokojitvami, ki pa jih nismo uspeli pravočasno nadomestiti. Ne glede na to, ali bo obveljala letnica 2033 ali ne, bomo delovna mesta, povezana z rudarstvom, potrebovali še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. za ves čas zapiralnih del. S tem namenom izvajamo promocijo poklicev, po osnovnih šolah nagovarjamo učence in njihove starše.”

Za prihodnost podjetja pa niso pomembna zgolj strokovna znanja, ampak tudi širša znanja, s področja vodenja, organiziranje dela, projektnega, timskega  dela, inovativnosti ipd., skratka znanja in veščine, ki pomenijo razvoj in napredek, zato želimo čim bolj izobraziti zaposlene tudi na teh področjih.

“V letošnjem letu smo prav s tem namenom povečali število ur usposabljanja tako na strokovnem področju kot na področju vodenja, ki smo mu posvetili posebno pozornost,” je izpostavil generalni direktor Premogovnika Velenje. “Ponosni smo, da se je ta trend po obdobju “korone” tudi v Skupini Premogovnik Velenje začel ponovno obračati, saj smo zvišali število ur izobraževanja in obenem tudi število zaposlenih, ki so vključeni v različna izobraževanja.”

 

V družbah Skupine Premogovnik Velenje imamo širok spekter strokovnega znanja, ki ga želimo v Šaleški dolini ohraniti tudi po obdobju prestrukturiranja. Premogovnik Velenje skupaj s hčerinskimi družbami že zdaj intenzivno dela na idejah in projektih, ki bodo osnova za prihodnost energetske lokacije v Šaleški dolini.

 

“Zavedamo se, da nas na kadrovskem področju čaka še veliko izzivov: predvsem zaposlovanje novih sodelavcev in skrb za ustrezno kadrovsko strukturo, pri čemer bodo nujno potrebni prenos znanja, sistematična vzgoja in razvoj ključnih kadrov, izgradnja kulture učenja, inovativnost in pripravljenost za spremembe. Vsako dodatno pridobljeno znanje in usposobljenost pomeni nekaj več; tako za delavca kot delodajalca – bolj učinkovit način dela, večje možnosti mobilnosti znotraj področij dela in večjo zaposljivost na trgu dela,” je izpostavil dr. Janez Rošer.

 

S praznovanjem sv. Barbare, zavetnice rudarjev, dajemo poseben pomen znanju in izobraževalnim dosežkom. Premogovnik Velenje je v 147 letih prehodil dolgo pot, njegovi začetki so bili težki in negotovi, saj niti ni bilo na razpolago primerne delovne sile. Velenjski premogovnik je bil namreč prvi industrijski obrat v Velenju, zato je imel Daniel pl. Lapp ob odpiranju premogovnika težave tudi z iskanjem ustreznih delavcev. Še posebej je to veljalo za strokovno in tehnično osebje, ki ga v dolini brez rudarske tradicije ni mogel najti, zato so tovrstni delavci prihajali z vseh koncev avstro-ogrske monarhije. Delo je potekalo v celoti ročno, zato so napredovali izredno počasi ob velikih odkopnih izgubah. Proizvodnjo so ovirale tudi specifične geološke značilnosti najdišča.

 

V sklop prizadevanj za modernizacijo premogovnika je sodila tudi ustanovitev Strokovne šole za rudarje in profesioniste leta 1929, ki je imela dva ločena razreda za rudarje in strokovne delavce. Delo šole je v letih pred drugo svetovno vojno zamrlo, so pa že konec leta 1945 organizirali pouk v novi triletni rudarski šoli. Šola, ki so jo obiskovale štiri generacije ali okoli 110 učencev, je leta 1948 ob Rudarskem domu dobila svoje lastne prostore in internat. Leta 1951 je šola prenehala s poukom, ko so se vse industrijske rudarske šole združile v Trbovljah in so se tja prešolali tudi učenci velenjske šole.

 

Po ukinitvi te šole so si pri velenjskem premogovniku ves čas prizadevali za ponovno oživitev rudarskega poklicnega izobraževanja in julija 1957 je Rudnik lignita Velenje za strokovno izobraževanje svojih delavcev ustanovil vajeniške delavnice, že naslednje leto pa je pričela z delom Industrijska rudarska šola.

 

“Ta pretekla prizadevanja in zavedanje, kako pomembno je znanje in izobraževanje kadrov in profilov, ki jih potrebujemo za naš rudarski poklic, so doprinesli, da se lahko danes po strokovnosti in znanju kosamo z najrazvitejšimi rudniki v evropskem in celo svetovnem merilu,” je še dodal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

 

Foto: Slobodan Mrkonjić

SREČNO,

VIR: Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje