Metka R.

Praznujemo v spomin na izjemno delo, ki so ga slovenski reformatorji opravili v razvoju slovenskega knjižnega jezika, in v opomin o pomenu slovenskega jezika tudi v sodobnem času.

 

Skupina učiteljic ter učenk in učencev OŠ Idrija si je praznovanje letošnjega dneva reformacije zamislila nekoliko drugače – z radijsko igro. Besedilo Boštjana Gorenca Pižame z naslovom Reformatorji v stripu je učiteljica Urša Erjavec z dovoljenjem avtorja priredila v tekst za radijsko igro z naslovom Reformatorji na radiu. Učenke in učenci so ga pod vodstvom učiteljic »naštudirali« in odigrali v radijski igri, ki je bila v sredo, 24. oktobra, v nekoliko skrajšani različici premierno predvajana na radiu Primorski val v oddaji Mladovedni, dva dni kasneje, v petek, 26. oktobra, pa v celotni, daljši različici še po šolskem radiu za vse učenke in učence ter zaposlene na OŠ Idrija.

Ker bi bilo preobsežno predstaviti tekst celotne radijske igre, vam tu ponujamo drobec iz uvodnega dela radijske igre, ki nazorno in v zgoščeni obliki predstavi delo in pomen slovenskih reformatorjev:

 

»Nemški duhovnik Martin Luther je objavil 95 tez, s katerimi je opozoril na nepravilnosti v delovanju katoliške Cerkve in zahteval njeno popolno prenovo. Osnovalo se je gibanje, ki ga imenujemo protestantizem.

 

Takrat Slovenci kot narod nismo obstajali niti nismo živeli v svoji državi. Večino slovenskega prebivalstva pa so predstavljali kmetje. Danes je samoumevno, da v slovenščini mislimo, govorimo, beremo in pišemo. V šoli se učimo knjižni jezik in mu posvečamo veliko pozornosti. Takrat pa kmetje, ki so govorili različna narečja, sploh niso znali pisati. V šolo so hodili le najbolj nadarjeni učenci. Prvi, ki je vsa narečja združil v en skupni jezik in tako oblikoval knjižni jezik in ga tudi zapisal v vrsto knjig, je bil bradati slovenski protestantski duhovnik Primož Trubar. Želel si je, da bi se vsi Slovenci naučili brati in pisati. Poiskal je nadarjenega dečka, Jurija Dalmatina, in poskrbel, da je naredil vse šole, kar jih je Slovenec v tistem času sploh lahko. Postal je tako zelo učen, da je v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo, knjigo, ki je bila težja in večja od naših šolskih torb. Da  je bil njegov zapis v Svetem pismu kar se da lep, enoten in slovnično pravilen, pa sta zaslužna ambiciozen mladenič Sebastjan Krelj in skromen, sivobradi Adam Bohorič.

 

V Sloveniji vsako leto 31. oktobra praznujemo dan reformacije. To je čas, ko se je začela zbujati narodna zavest, ko se je pojavilo ime Slovenec, in čas, ki je Slovencem prinesel prvo knjigo in knjižni jezik.«

 

To je le drobec iz uvoda k radijski igri Reformatorji na radiu, ki so jo ustvarile učiteljice Urša Erjavec, Polona Kapitan in Ana Kurtanjek, v osebnosti 16. stoletja pa so se vživeli: Lovro Kurtanjek, Filip Kacin, Adam Brložnik, Maja Menart, Šana Peternel, Drejc Boškovič, Tine Mohorič, Ožbe Rupnik, Vid Kobal, Urban Lazar, Lucija Kavčič, Jure Florjančič in povezovalka Nika Kastrin.

 

Preden so učenke in učenci OŠ Idrija prisluhnili radijski igri, sta jih uvodoma v tonskem posnetku nagovorila avtor Reformatorjev v stripu Boštjan Gorenc Pižama in ravnateljica OŠ Idrija Ivica Vončina, za zaključek pa je Drejc Boškovič povzel »duh reformacije« tudi v glasbeni-rap izvedbi.

 

 

Metka Rupnik

VIR: Občina Radovljica