(Velenje, 30. marca 2023) – Naravoslovnotehniška fakulteta (NTF) v Ljubljani, kamor sodi Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje, in Organizacijski odbor 48. Skoka čez kožo bosta v soboto, 1. aprila 2023 v Grand Hotelu Union v Ljubljani pripravila prireditev ob 100. obletnici prvega Skoka čez kožo v Ljubljani in 48. Skok čez kožo.

31. marca letos bosta tako potekala 15. znanstveno posvetovanje z mednarodno udeležbo ob »48. Skoku čez kožo« in 20. znanstveno posvetovanje z mednarodno udeležbo »Gospodarjenje z odpadki GzO’23 – Urbano rudarjenje«, 1. aprila pa dogodek ob 100. obletnici prvega Skoka čez kožo na Univerzi v Ljubljani ter prireditev ob 48. Skoku čez kožo (v Ljubljani omenjena prireditev poteka na vsaki dve leti). Na znanstveni posvetovanji želijo organizatorji pritegniti stanovske kolege, ki so s svojim znanstvenim/strokovnim člankom pripravljeni širši strokovni in znanstveni javnosti prikazati aktualne novosti, dogodke, nove strategije ali rezultate s področja rudarstva, geotehnologije in okolja doma in v tujini.

Zbrane goste bodo na posvetu nagovorili prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Boštjan Markoli, dekanja Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani prof. dr. Urška Stanković Elesini, predsednik Slovenskega rudarskega društva inženirjev in tehnikov (SRDIT) mag. Drago Potočnik iz Premogovnika Velenje in predsednik znanstvenega odbora posvetovanja GzO'23 izr. prof. dr. Jože Kortnik. Obeh dogodkov se bo udeležil tudi generalni direktor mag. Marko Mavec s sodelavci.

Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov, ki organizira posveta, je strokovno društvo rudarjev in geotehnologov. Društvo ima sedež na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Poslanstvo SRDIT-a je uveljavljanje rudarske in geotehnološke stroke v Sloveniji in širše. SRDIT prevzema vlogo arbitra pri oceni strokovnosti svojega članstva, usmerja razvoj stroke, je organizator mednarodnega povezovanja, dviga strokovnost članstva, zastopa stroko pri oblasteh in organizira družabno življenje članstva.

Skok čez kožo je ena najbolj znanih šeg s področja rudarstva. Prvič jo zasledimo na Slovaškem, v rudarskem okolju Banske Štiavnice v 16. stoletju, na tleh Slovenije pa se je pojavila šele v času po koncu prve svetovne vojne. Korenine šege pa naj bi segale še globje v preteklost. Zgodba, ki jo najdemo tudi v slovenskem ljudskem izročilu, govori o tem, da naj bi šega izvirala iz obreda, s katerim so novince v rudarski stan sprejemali s skokom preko rudniškega jaška (šahta). Ko pa so ti postali preširoki, naj bi ga nadomestil simbolni skok čez kožo.

 

Iz Banske Štiavnice oziroma tamkajšnje rudarske akademije so jo študenti po revoluciji leta 1848 prenesli na druge rudarske šole, in tudi v Sloveniji se je najprej uveljavila na rudarskem oddelku leta 1919 ustanovljene ljubljanske Tehniške fakultete. Šego, ki ima tako rudarsko kot študentsko oziroma dijaško plat dogajanja, so po koncu prve svetovne vojne ter razpadu skupne države Avstro-Ogrske prinesli s seboj študenti rudarstva, ki so se vrnili iz dotedanjih krajev študija in izobraževanje nadaljevali na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno se je zvrstilo vsega skupaj enajst skokov, po vojni pa je bila šega obnovljena leta 1951. Medtem ko je imela pred vojno značaj tematskega brucevanja, obreda, s katerim starejši študentje še danes sprejemajo novince v svoje vrste, in se je od leta 1930 vršila v povezavi s praznikom svete Barbare, zavetnice rudarjev, se zdaj odvija ob zaključku šolanja. Na ljubljanski montanistiki skačejo čez kožo študenti zadnjega letnika in absolventi, saj se skok čez kožo odvija na vsaki dve leti.

 

V Velenju pa se je prvi skok čez kožo zgodil šele po drugi svetovni vojni, leta 1961. Tega leta je šolanje zaključila prva generacija dijakov tedaj triletne Industrijske rudarske šole, ustanovljene leta 1958. Potekal je 3. julija kot del dogodkov ob praznovanju rudarskega praznika, ki ga vsi slovenski rudarji od leta 1952 naprej na ta dan obeležujejo kot spomin na tridnevno gladovno stavko v zagorskih premogovnikih. Od tedaj pa do leta 2022 se je v neprekinjenem nizu na različnih lokacijah v Velenju odvilo že 61 skokov.