Bohinj, 7. septembra - Občina Bohinj je že pred nekaj leti sprejela strategijo razvoja kmetijstva, s katero želi znova spodbuditi to dejavnost, ki se tudi na račun turizma vse bolj opušča. Med ključnimi rešitvami je povezovanje kmetijstva s turizmom in temu sledi tudi nov projekt krepitve poljedelstva ter prodaje pridelkov turističnim oziroma gostinskim ponudnikom.

 

V preteklosti je bilo v Bohinju kljub težkim razmeram za kmetovanje kmetijstvo prevladujoča panoga, zlasti to velja za živinorejo in pridelavo mlečnih izdelkov. Zaradi razvoja turizma je kmetijstvo izgubilo na pomenu in v kmetijske namene je izkoriščenih mnogo manj površin kot nekoč, planine se opuščajo, pašniki se zaraščajo, prav tako tudi senožeti.

Občina Bohinj je zato leta 2021 sprejela strategijo razvoja kmetijstva do leta 2030, v kateri veliko priložnosti vidi prav v povezovanju s turizmom. Letos je tako v okviru Turizma Bohinj zaživel nov projekt, ki spodbuja poljedelstvo s prodajo pridelkov ponudnikom gostinskih in turističnih nastanitev.

Kot je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja, v Bohinju deluje nekaj velikih kmetov, sicer pa je kmetijstva, še zlasti poljedelstva, zelo malo. Tako je v Bohinju precej travnikov, njiv pa skorajda ni. Zato so si zamislili, da bi projekt blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj razširili tudi na zelenjavo in poljščine.

"Projekt je bil spodbujen s strani turizma, kar je unikatno v slovenskem prostoru, in že prinaša prve rezultate," je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Kot je pojasnil, so v letošnji, prvi sezoni, vzeli v najem dva hektara zemljišč, sklenili dogovor s šestimi kmeti in že v začetku poletja prodali prve pol tone zelenjave.

"Veliko se govori o tem, da je treba okrepiti pridelavo hrane in jesti več zelenjave. V Bohinju pa tržne pridelave zelenjave nimamo, tudi poljščin imamo zelo malo. Zato smo se odločili, da povežemo gostince in kmete v verigo in prvi korak je bil, da smo gostince vprašali, kaj rabijo," je letošnje začetke projekta opisal njegov vodja Branko Ravnik.

Pri gostincih so izvedli ankete in nato nekaj mladih kmetov povabili v pridelavo zelenjave in žitaric. Izdelali so setveni načrt za letošnjo predelovalno sezono, pri čemer je vsak povedal, koliko površin ima na razpolago in kaj bi raje prideloval. Turizem Bohinj je nato kot nosilec projekta s šestimi pridelovalci podpisal dogovor o sodelovanju v letošnji sezoni.

Spomladi so na približno dveh hektarih posejali ječmen, pšenico, piro, koruzo in krompir, na gredicah pa zelenjavo, od zelja, pora, čebule in korenja do različnih vrst solate. Prve dobave, ki potekajo v povratnih lesenih zabojih, so stekle junija, za vso logistiko pa skrbi Turizem Bohinj.

Gostinci so bili sprva sicer malo zadržani, vendar so se nato pridružili projektu, tako so imeli že v začetku poletja 12 kupcev. "Postavili smo poštene cene in kupci so zadovoljni s tem, kar dobijo. To je hrana, ki ima pravi vonj in okus in odziv je dober," je povedal Ravnik in dodal, da so pridelke ponudili tudi na tržnici v Ribčevem Lazu. Slednje poteka prek zadruge in v prihodnje naj bi tudi organiziran odkup in proizvodnja potekala v okviru zadruge.

Projekta so posebej veseli v skupini Alpinia, ki upravlja bohinjske hotele v lasti Damiana Merlaka. Kot je povedal direktor Jure Repanšek, so si že ob samem začetku zadali, da bodo na vse načine skušali podpirati lokalno skupnost in s tem tudi kmetijstvo. Pojasnil je, da so bili začetki povezovanja s kmeti težki. Ugotovili so, da manjka povezovalni člen, ki bi kmete povezal s kupci. Zato so veseli, da je Turizem Bohinj naredil ta korak naprej.

Kot je poudaril Repanšek, gostje vsekakor opazijo lokalne pridelke in izdelke, ki predstavljajo posebno dodano vrednost. "To vidimo po odzivih gostov, prav tako pa od kmetov slišimo, da gostje, ki pri nas poskusijo njihove izdelke, te kupijo tudi za domov," je povedal Repanšek in poudaril, da je to pravi butični turizem.

VIR: STAkrog